Rok za vložitev podpisov za naknadni zakonodajni referendum o družinskem zakoniku se bo iztekel 11. februarja. “Pet minut pred dvanajsto” je z novo pobudo, ki jo je razposlala vsem strankam, predsedniku DZ-ja, Civilni iniciativi za pravice otrok in Kampanji za vse družine, vstopilo društvo Družinska pobuda.
…..
Odgovor vseh zainteresiranih strani sicer v društvu Družinska pobuda pričakujejo najpozneje do torka zvečer. Če bo izkazan interes, se v društvu ponujajo kot posrednik pri morebitnih novih pogajanjih, ki bi potekale v prostorih državnega zbora. “S tem se lahko izognemo dvema mesecema novih prerekanj,” je na tiskovni konferenci dejal predsednik društva Tomaž Merše.
“Vlada mora prihraniti 800 milijonov evrov. Mi ponujamo rešitev za prve štiri. Prav tako se je zavezala, da ne bo odpirala ideoloških tem. To je priložnost, da se ena izmed njih spravi z dnevnega reda,” je izjavil.
…..
Po Meršetovih besedah so v tej novi različici zakonika poskušali združiti interese vseh vpletenih strani in poiskati najmanjši skupni imenovalec. To so storili na način, da “nikomur ničesar ne jemlje, daje družbeni pomen zvezi med moškim in žensko, očetovstvu in materinstvu”, hkrati pa “enako ureja medsebojna razmerja med odraslimi ljudmi v vseh zvezah, ne glede na njihovo spolno sestavo in usmerjenost”.
Merše je kot pomembno lastnost nove “kompromisne različice” izpostavil odpravo “nezavednih in nepredvidenih učinkov na druge zakone”, ki jih različica, ki gre na referendum, po Meršetovih besedah ima. Prav tako odpravlja očitke, da bi bil družinski zakonik lahko podlaga za uzakonitev umetnega oplojevanja pri lezbičnih parih in nadomestnega materinstva, “ki je v bistvu kupovanje otrok”, je dejal Merše.
…..
Kaj je torej kompromis Družinske pobude? Tretji člen zakonika bi spremenili na način, ki bi družini kot življenjski skupnosti med moškim in žensko priznal poseben pomen zasnovanja družine. “Gre za temeljno naravno dejstvo, ki definira družbeni pomen te skupnosti tudi v smislu rojstva otrok,” je pojasnil Merše.
Peti člen zakonika bi se glasil: “Istospolna partnerska skupnost je življenjska skupnosti dveh žensk ali dveh moških, katere sklenitev in prenehanje ureja ta zakonik. Taka skupnost ima enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, če zakon tako določa.” Po Meršetovih besedah je pravne posledice razmerja med odraslimi v istospolni skupnosti povsem izenačiti s posledicami, ki izhajajo iz raznospolne skupnosti. Previdnejši pa je treba biti, ko se gre za pravice otrok, in razmerja urejati “od primera do primera”, pri tem pa paziti, da že obstoječi otroci v istospolnih skupnostih ne bi bili v slabšem položaju kot drugi otroci, je dodal.
Šesti člen bi v pobudi povsem črtali, saj po njihovi oceni istospolne pare pripelje v položaj, ko bi lahko bili v nasprotju z lastno voljo prisiljeni javno deklarirati svojo usmerjenost.
Poleg tega bi spremenili še 9. in 115. člen zakonika.
…….
Iz izjave za javnost Civilne iniciative za družino in pravice otrok: “Kompromisni predlog nekaterih pomembnih stvari, ki smo jih izpostavljali v postopku sprejemanja zakonika, ne vključuje, zato se želimo o teh in drugih vprašanjih pogovoriti s predlagateljem kompromisa, predstavniki političnih strank in predstavniki civilnodružbenih organizacij. Naše stališče in predloge bomo predstavili na teh pogovorih, če bo do njih prišlo.”
…….
Ivan Svetlik, minister za delo, ki opravlja tekoče posle, je izrazil zadovoljstvo, da očitno definicija družine ni več sporna. Prav tako je zadovoljen, da je hkrati ureditev pravic istospolnih parov do posvojitve ne sproža večjih pomislekov. Vseeno pa želja, da se izrecno opredeli naravni in družbeni pomen družine v smislu rojstva otrok, po Svetlikovi oceni ni najbolj primerna. Družina ima namreč še veliko drugih namenov v smislu zadovoljenvanja čustvenih, moralno-etičnih, ekomonskih in drugih potreb, je pojasnil.
Več: MMC RTV SLO
