Razmere v javnem šolstvu so po mnenju številnih učiteljev, ravnateljev, staršev, kritične – in to že brez zadnje odločitve vlade, da ukinja dodatna plačila za pomoč otrokom, da krči sredstva za interesne dejavnosti, šole v naravi.
In če je denarja premalo, ga bo v prihodnje, ko bo država po odločitvi ustavnih sodnikov v celoti financirala tudi obvezne osnovnošolske programe v zasebnih šolah, še manj. V Tarči so govorili o tem, kam peljejo zadnji varčevalni ukrepi, soočili pa so tudi mnenja o financiranju zasebnih šol, saj odločitev ustavnega sodišča nekateri vidijo kot začetek razkroja javnega šolstva.
Mnenja so soočili Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole, Marjan Šimenc (pedagoški inštitut), psiholog Kristijan Musek Lešnik, sindikalist Branimir Štrukelj, Ivan Štuhec, učiteljica Metka Zorec, pobudnik ustavne presoje Anton Kokalj in specialna pedagoginja Sanja Bekrić.
Varčevanje najbolj udarilo mlade učitelje
Učiteljica Sanja Bekrić pravi, da je varčevanje najbolj udarilo mlade učitelje, ki to občutijo “kot neki brezup”, ker ne vedo, kdaj bodo sploh lahko napredovali v višje plačne razrede. “To smo tudi sprejeli, ampak najbolj boli, ker za svoje delo ne moreš biti pohvaljen, nagrajen,” poudarja in dodaja, da nikakor ne drži, da učitelji delajo kaj manj kot drugi zaposleni v javni upravi: “Še več: vsak učitelj je osem ur na delovnem mestu, potem pa dela še doma.”
Tudi učiteljica Metka Zorec priznava, da je med učitelji zadnje čase vedno prisotna nervoza. A vseeno opravljajo svoje delo in delajo več kot 40 ur na teden. “Če res nimaš rad tega poklica oz. če nisi vanj naravnost zaljubljen, ga ne moreš opravljati,” je prepričana.
Direktor zavoda Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, po drugi strani meni, da so bile zasebne šole zaradi varčevanja še bolj prizadete kot javni program. Prepričan pa je, da obstajajo rezerve zlasti tam, kjer se je sistem po nepotrebnem razbohotil. “Recimo pri vprašanju izbirnih vsebin. To se je razbohotilo, ne da se išče dobrobit otroka, ampak da se rešuje zaposlovanje učiteljev. Jaz sem kot direktor zavoda v položaju, ko se moram pogovarjati z nekaterimi učitelji, da ne bo plače in se moram pogovarjati, ali bodo odšli iz zavoda, ali bodo dobili manjši odstotek in tako naprej. To je položaj, v katerem smo,” je dejal.
…
Razpad javnega šolstva?
Po odločbi ustavnega sodišča, da mora država v celoti financirati tudi zasebno šolstvo, saj je pravica do osnovnošolskega izobraževanja zapisana v ustavi in mora zato biti brezplačna za vsakogar, so se okrepile trditve, da gre za začetek konca javnega šolstva. Šimenc, ki, kot pravi, zagovarja tudi možnost zasebnega šolstva, pri tem izpostavlja, da slovenska ustava temelji na mednarodnih dokumentih, kot je konvencija o otrokovih pravicah, in je podobna ustavam drugih držav, a ni iz ustave nihče izpeljal podobnega sklepa kot slovensko ustavno sodišče.
Štuhec pa je po drugi strani prepričan, da imamo “etatistični, državno dirigiran šolski sistem, ki je zato zelo rigiden in se ne prilagaja situacijam, v katerih se sodoben človek nahaja”. “Mislim, da bo 21. stoletje stoletje posameznika in njegovih odločitev, ne pa kolektivnih sistemov,” je prepričan. Poziva k ureditvi, kjer si bodo straši lahko svobodno izbrali izobrazbo za otroke in spremembi davčne zakonodaje.
“Starši za to, da morajo sofinancirati šolo, ki ima javni program, nimajo nobenega davčnega bonusa. Dokler je tako, tako dolgo je država dolžna sofinancirati obvezni program v sto odstotkih. Če pa bo država spremenila davčni sistem, sem prvi za to, da ga spremenimo, se pa lahko drugače pogovarjamo,” pravi Štuhec.
Javna šola ustvarja “shizofrenega človeka”
Pobudnik ustavne presoje Anton Kokalj je prepričan, da so bili starši otrok v zasebnih šolah kaznovani, ker so želeli svoje otroke vpisati v “šolo, ki je bliže našim vrednotam, ki omogoča to, kar smo mi hoteli”. Po njegovi oceni namreč zasebna šola daje poudarek tudi nujnim duhovnim vrednotam, medtem ko javna šola te “ignorira” in “posledično ustvarja shizofrenega človeka in posega v intimo družine”.
Metka Zorec pa je, nasprotno, prepričana, da je ustavno sodišče s svojo odločitvijo ravno zasebne šole postavilo v privilegiran položaj. Štrukelj sicer odločbe ne vidi kot začetka razkroja javnega šolstva, se pa boji, da bi lahko šole postavile poljubno višino šolnine, kar bi se nato moralo financirati iz javnih sredstev.
Več lahko preberete in si ogledate posnetek oddaje na MMC RTVSLO.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
