V sredo 2. marca 2011 je v bila v Ljubljani celodnevna konferenca o medgeneracijskem sodelovanju. Organizirala sta jo Zveza tabornikov Slovenije in Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov s partnerji v projektu Mreža za medgeneracijsko sodelovanje. Konference se je udeležilo okrog 50 udeležencev iz različnih mladinskih ter drugih nevladnih organizacij in javnih ustanov. Organizatorji so predstavili ugotovitve iz najnovejših raziskav, ter nekatere zanimive projekte mladinskih organizacij, gost, prof. dr. Jože Ramovš je predaval o potrebni pripravi mladih na medgeneracijsko sodelovanje in sožitje, na okrogli mizi je skupaj z mladinskimi voditelji sodeloval dr. Ivan Štuhec direktor Zavoda Antona Martina Slomška. V popoldanskem času so v več skupinah izvedli delavnice o različnih vidikih medgeneracijskega sodelovanja. Uvodoma je bilo poudarjeno, da je konferenca korak na dolgi poti od zavedanja potreb in pomena medgeneracijskega sodelovanja do njegove polne uresničitve.
Mladi, starejši in stari se potrebujemo
Raziskavi o pogledu mladih na medgeneracijsko sodelovanje in o vključenosti mladinskih organizacij v celotno družbo sta naredila Zavod Antona Martina Slomška iz Maribora, in Socialna akademija iz Ljubljane. Prvo je vodila in predstavila Lidija Hamler, drugo pa Matej Cepin. Rezultati kažejo, da medgeneracijsko sodelovanje potrebujejo vse generacije,da poleg drugih pozitivnih učinkov krepi potenciale posameznikov, družin in celotne družbe, uveljavlja in razvija prostovoljstvo, je učenje za trajnostni razvoj. Za razvoj medgeneracijskega sodelovanja je potrebna tesna povezanost med vladnim in nevladnim sektorjem. Mladinski voditelji vidijo kot glavne izzive v medgeneracijskem sodelovanju komunikacijo s starejšimi in njihovo vključevanje, prepoznavanje medgeracijskega sodelovanja kot vrednote in prenos znanja med generacijami.
Evropa demografsko spremenjena kot še nikoli
To dejstvo je iz ugotovitev Zelene knjige Evropske unije za ustrezne, vzdržne in varne pokojninske sisteme izpostavil prof. dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka. Rodnost je prenizka za ohranjanje avtoktonega prebivalstva, mladi težko najdejo zaposlitev in se osamosvojijo, prisotna je močna težnja po čim prejšnjem upokojevanju, hitro narašča generacija, ki potrebuje največ nege in oskrbe. Čez 20 let bo štirikrat več ljudi starih 85 let in več. Mlada, srednja in stara generacija živijo nepovezano, družine ne zmorejo negovati starostnikov v domačem okolju, stari ljudje svoje starosti ne doživljajo smiselno. Socialni sistemi se niso razvijali vzporedno z velikimi družbenimi spremembami. Kljub temu organizacija Združenih narodov prav od Evrope pričakuje, da bo našla socialne rešitve za prihodnost, po katerih se bodo zgledovali drugi kontinenti, na katerih sploh nimajo socialnih sistemov, na primer Azija in Afrika. Slovenija je v Evropski uniji v vrhu po številu starostnikov v domovih za ostarele, koncepte teh ustanov pa je zasterel, domovi so podobni ali hotelom ali bolnišnicam. Moderni domovi so gospodinjske skupnosti. Taka skupnost v zadnje času nastaja tudi v Sloveniji, v Komendi.
Sodelovanje in sožitje
Oba pojma sta bila v obravnavani temi večkrat omenjena. Prof. Ramovš je razliko med njima razložil z lingvistično analizo. Sodelovanje izhaja iz izraza empiričnost, ta pa temelji na izkustvu. V sodelovanju partnerji eden drugega potrebujejo in tudi uporabijo za doseganje ciljev. Sožitje je odnos v katerem partnerji tudi eden drugega potrebujejo a se eden drugemu dajejo kot dar. Sodelovanje je dogovorno, se da meriti, sožitje se ne da izmeriti. V sodelovanje naj bi vstopali predvsem na delovnih področjih, v sožitje pa v družinah. Za oboje je potrebna kakovostna komunikacija, ki se jo da naučiti. Za lepo komunikacijo je potrebna enaka količina energije kot za grdo, učinki so v medgeneracijskem sožitju in sodelovanju povsem različni, za eno ali drugo pa se odločamo sami.
Poslušati o preteklosti ali se temu izogniti
Na vprašanje iz publike o medgeneracijskem odnosu do travmatičnih vprašanj slovenske preteklosti med in po drugi svetovni vojni, sta bila dva zelo različna odziva. Dr. Ivan Štuhec je predlagal, da mladi prisluhnejo pripovedovanju generacij, ki nosijo v sebi mnoge rane iz preteklosti a jih nimajo komu zaupati. Eden od mladinskih voditeljev pa je opozoril na nevarnost ponovnih delitev, poglabljanja nasprotij in političnih zlorab.
Foto: Tone Lesnik
