Mitsko in stereotipno v slovenskem pogledu na zgodovino

5
318

Kučan v DražgošahNaslov kolumne sem si za nedoločen čas izposodil od Zveze zgodovinskih društev Slovenije, ki je s tem naslovom leta 2006 v Kranju priredila letno zborovanje zgodovinarjev. Kljub silno zanimivim prispevkom je neobdelanih ostalo še kar nekaj stereotipov in mitov. V nadaljevanju omenimo morda najpomembnejšega.

Dražgoški mit

Z bitko in dogajanjem v naslednjih letih po vojni se ne bom ukvarjal. Bolj zanimivo je, na kakšen način je to postala osrednja slovesnost dedičev Zveze komunistov Slovenije. K sreči je o tem pisal že dr. Bernard Nežmah januarja 2012 v Mladini: »Dražgoški politični govori so sicer najvišja oblika političnega prevarantstva. Ne zaradi zgodovinskih dogodkov, temveč zavoljo političnega marketinga, ki ga na dražgoški proslavi že leta zganjata Milan Kučan in Janez Stanovnik! Kako? Moža sta pač s srcem od pamtiveka na kraju simbolnega upora proti okupatorju!!! Stopimo raje v zgodovino. Kdo je bil glavni govornik v Dražgošah leta 1989? Tedanji šef komunistov Milan Kučan oz. predsednik predsedstva Janez Stanovnik? Nak, govoril je Andrej Verlič, sekretar ZSMS, medtem ko časniki niso poročali, da bi se svečanosti udeležil kdo iz slovenskega vrha. Pred tem je bila leta 1988 tako minorna proslava, da jo je ‘Dnevnik’ objavil na tretji strani celo brez fotke; govoril je le Tone Anderlič takrat predsednik ZSMS, nobenih drugih imen politike ni zabeležil časnik. Partija je nato ob pričakovanju prvih volitev popolnoma pozabila na dražgoški upor, saj je l. 1990 časnik ‘Dnevnik’ poročal o tekmovanjih v Dražgošah samo na športni strani. Med leti 1988 in 1990, ko je bil predsednik Slovenije, gospod Stanovnik še ni čutil potrebe, da bi grmel iz Dražgoš. A še slabša slika gre Milanu Kučanu. Če bi danes koga vprašali, katera asociacija mu pade na misel, ko zasliši Dražgoše, bi večina izstrelila Kučan! Kdaj pa je Kučan odkril srčiko odpora proti okupatorju? Med leti 1978 in 1986 časopisi med gosti ne navajajo njegovega imena. /…/ Je bil tovariš Kučan tako nizek funkcionar, da ga novinarji niso prepoznali? Nikakor, bil je predsednik slovenske skupščine (78-82) in član CK jugopartije (82-86). No, prvič je spregovoril kot novopečeni šef slovenske partije leta 1987, o čemer priča celostranski govor, posvečen v največji meri aktualnim političnim dogodkom. In potem ga ne najdemo na proslavi vse do leta 1992, ko v legendarnem govoru skupščinski predsednik France Bučar zapoje hvalo uporu, a obsodi zlorabo partijske prilastitve oblasti. Šele naslednje leto po padcu Demosove vlade odkrije Kučan svojo neuklonjeno ljubezen do Dražgoš.«

Tistega leta je Kučan na slovesnosti dejal: »Pravijo, da se tisto, kar ni zapisano v Enciklopediji Britanici, ni zgodilo. Dražgoše v tej najbolj znani enciklopediji žal niso omenjene. Pa vendar so se zgodile! Petdeset let in več to potrjuje množica ljudi ob tem spomeniku. Prav ti ljudje so razlog, da ostaja ta dogodek trdno zapisan v naš zgodovinski spomin. S svojim odnosom mu določajo vrednost in pomen.«. In ravno to je poanta Dražgoš. Najpomembnejši so ljudje, ki se tam zbirajo in, Bog ne daj, morda civilne žrtve te »legendarne« bitke, ki jih je do sedaj omenil le Mihael Prevc leta 2000.

Kako se dela mit?

V bistvu zelo preprosto. Neresnico preganjaš do skrajnosti in ljudje zamenjajo, kaj je res in kaj ne. Leta 1991 je Ivan Dolničar dejal, da je bitka »na široko znana in v svetu spoštovana«. Naslednje leto ji je dr. France Bučar prisodil najvišja mesta med epopejami druge svetovne vojne. Leta 1999 je Ciril Zlobec na slovesnosti dejal: »Tu je potekala ena najznamenitejših bitk, v kateri je bilo razmerje sil 1 : 20, partizanska odločitev, da sprejmejo frontalni boj, pa z današnjega vidika popolnoma nerazumna. In vendar je bila ta odločitev logična. Žal so bile posledice tudi tragične. Danes smo pogosto razdeljeni na dve polovici, od katerih ena drugo izničuje, demonizira in onemogoča v sleherni pozitivni akciji. Pravimo, da je to logika demokracije. Zaboli me, ko berem ali slišim, da zganjamo prevelik hrup okrog posameznih dogodkov, da vojni čas mitiziramo. Prav je, da ga, kajti ravno ta dejanja imajo vse lastnosti pozitivnega mita: grajen je na goli realnosti, preverljiv je z vseh vidikov …«

Vendar ostaja dejstvo, da tisto, kar je preverljivo z vseh vidikov, ni več mit, ampak je dejstvo. In za razliko od dejstva mit potrebuje množico, da ga ohranja pri življenju.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


5 KOMENTARJI

  1. “Pravimo, da je to logika demokracije.”

    Logika demokracije je pluralnost medijev. Ker je ni, lahko vladajoča skupina ljudi dela, kar hoče. Strokovno se temu reče masovno pranje možganov.

    Zelo veliko k pluralnosti medijev prispeva internet, prispeva veliko, veliko več, kot so vsi pomladniki skupaj. Zato upam, da bo avtor to besedilo objavil na čim več spletnih straneh. Je ravno prav dolgo, da se ga povprečni loti brati. Držim pesti za vas, gospod Tomaž!

  2. Kako komunistično, fašistično!

    Laž, mit potrebuje množico, ki kriči eno “resnico”. Nobeno odkrito dejstvo ne prebije te kolektivne psihoze, ki jo zmanipulira psihopatski firer in njegov ožji mafijski kolektiv.

  3. ..ako Partija i Drugovi kažu, da krokodili lete…onda lete..jel jasno..??

    ..jasno druže kapetane..

  4. Vi ki tako opevate dražgoše ,dajte enkrat se končno zmenite koliko nemcev je vas napadlo.???? In koliko je bilo vas težkih atletov …steapelčez…!na5 km.???Ako dodam k temu pisanju najbolj sramotno dejanje :koliko vas je od letnika45. Naprej ,ki sprejemate borčevske penzije.??????? Da ne govorimo ali pišemo o znani formoli …3×1 . ?? Dva dni pred znanim koncem vojne so se razne trojke dogovorile da bodo pričali koko so bili v prtizanih. ????In kar naenkrat je bilo borcev za še eno vojno .?????da dol padeš od smeha.In to vemo vsiSLOVENCI.!!! Joj kakšni …lulčki smo.!!!! SLOVENCI.ali nač ni lepo.!! ??

  5. Laž je nesmrtna peklenska duša komunizma.

    Zavajanje in sprenevedanje je življenski sok kučanistov.

    Komunizem je najhujše zlo, ki je kdaj prizadelo ruski narod.
    (Sergej Kurdakov)

    Dražgoše so zvoneča vest slovenskih komunistov in mlinski kamen svinjskokrvave revolucije 1941-1991.
    Res je, da je spomenik laži betonski, res pa je, da so podenj prekopali uboge pomorjene Dražgošane.
    Ta “pika na i” komunistične perfidne izprijene iztirjenosti jih bo tudi, skupaj z njihovo velelažjo pokopala. Enkrat.Dokončno.Tudi Kučane vseh baž.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite