Miti o ‘zloglasnem’ sporazumu

23
462

ttipOb množici člankov o »zloglasnem« Transatlantskem sporazumu o trgovini in investicijah med EU in ZDA (TTIP – Transatlantic Trade and Investment Partnership) v večini množičnih medijev ter na raznoraznih spletnih portalih in blogih lahko ves čas poslušamo o nevarnostih, ki naj bi nam grozile ob omenjenem sporazumu. Sprejetje sporazuma naj bi tako ogrožalo demokracijo, pridobile naj bi samo multinacionalke – le-te so v Sloveniji že tako popolnoma vir vsega zla, ki ljudem po vsem svetu preprečuje človeka vredno življenje. Nasprotovanje sporazumu je sicer čutiti tudi drugod po Evropi, predvsem v državah, kjer se odraža širše nezadovoljstvo z obstoječimi političnimi strukturami ter še vedno ne najdejo prave poti iz globalne gospodarske krize.

Žal v diskusijah empirični podatki in ugotovitve, čeprav pozitivne, težko ovržejo populistične argumente proti sporazumu. »Tradicionalna ovira« ob sprejemanju trgovinskih sporazumov, tj. da so potencialne koristi časovno razpršene v prihodnost, medtem ko so stroški koncentrirani v kratkem začetnem obdobju, še dodatno otežuje njihov sprejem.

V resnici si sporazum prizadeva odpraviti trgovinske ovire med obema partnerjema, med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma – EU in ZDA. Tako naj bi ustvaril rast obeh gospodarstev, s tem pa delovnih mest na obeh straneh Atlantika. Ob trenutno šibki ter verjetno začasni gospodarski rasti v EU, bi bila to spodbudna sprememba. Sporazum temelji na treh stebrih: prostem dostopu podjetij do trga, izboljšanju sodelovanja na področju regulative in določitvi mednarodnih pravil.

Nekaj popularnih kritik – mitov in resnic

Poglejmo si nekaj mitov – kritik, ki jih na sporazum naslavljajo nasprotniki.

Kritika 1. 

Sorazum je v neposrednem nasprotju z demokratičnimi načeli, na kar kažejo tajna zakulisna pogajanja.

Resnica 1.

Evropska komisija se mora obvezno posvetovati z vsemi vladami držav članic o procesu pogajanj. Prav vsaka klavzula sporazuma bo morala biti potrjena (ali zavrnjena) s strani nacionalnih parlamentov in vlad, Evropskega parlamenta ter Evropskega sveta – vseh institucij, na katerih temelji evropska demokracija. Komisija prav tako redno objavlja dejstva, stališča ter besedila pogajanj po poglavjih.

Komisija je vzpostavila tudi posebno posvetovalno skupino strokovnjakov, ki predstavljajo širok spekter interesov in področij, od okolja, zdravja, interesov delavcev in potrošnikov do različnih poslovnih sektorjev. Pogajalcem zagotavljajo visoko kakovostno strokovno svetovanje.

Javne obravnave in posvetovanja so bila (in bodo še naprej) ključni steber pogajanj. Do novembra 2014 so bila organizirana in izpeljana že štiri glavna posvetovanja, več odprtih dogodkov za interesne skupine, izpostavljenih pa je bilo že preko 80 pisnih poslanskih vprašanj.

Kritika 2.

Sporazum predstavlja instrument, da se odstranijo “ovire” za prosto trgovino na področju varnosti živil – pravila o varnosti živil, ki nas ščitijo pred govedino s hormoni, GSO in nevarnimi kemikalijami. Velika večina evropskih državljanov nasprotuje GSO in si želi, da bi njihovo gojenje preprečili.

Resnica 2.

Cilj EU je odprt dostop za evropske dobrine do trga ZDA. Ta cilj ni v nasprotju z obstoječimi visokimi standardi za kakovost hrane in kmetijstvo v Evropi. Načela varnosti hrane in javnega zdravja ne morejo biti predmet pogajanja, niti pravno niti praktično. Kot primer lahko izpostavimo, da ima EU trenutno najstrožje predpise v zvezi z GSO. Gojenje GSO se lahko dovoli le po celoviti oceni tveganja s strani Evropske agencije za varnost hrane in na podlagi danes obstoječih predpisov, ki se s sporazumom ne spreminjajo. Države članice imajo že od leta 2011 možnost, da same prepovejo ali omejijo gojenje GSO ter preprečijo kontaminacijo konvencionalnih in ekoloških metod kmetovanja.

Kritika 3.

Podnebne aktiviste skrbi, da bo sporazum omogočil nadaljevanje in okrepljeno uporabo fosilnih goriv, ki ovira prehod na prepotrebne energije iz obnovljivih virov. Sporazum naj bi prepovedal podpore za obnovljive vire energije.

Resnica 3.

Ohranjanje in trajnostno upravljanje ekosistemov in trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri bo kot celotno poglavje vključeno v sporazum. Sporazum ne bo ogrozil vloge EU kot svetovnega voditelja v boju proti podnebnim spremembam. Vsi ključni cilji EU za okolje ne bodo predmet pogajanj, prav tako sporazum ne bo vplival na cilje EU na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije.

Kritika 4.

Sporazum bi lahko imel ogromne posledice za delavce v zvezi s politiko zaposlovanja, socialne varnosti in varovanja varnosti in zdravja pri delu. Pričakuje se znaten upad zaposlenosti.

Resnica 4.

V sklopu sporazuma se ni mogoče pogajati o pravicah delavcev v EU. Evropska socialna listina je ključni element pravne podlage EU, ki je okrepila varnost in zaščito delovnih mest. Politike plač so v celoti v pristojnosti držav članic EU, zato niti Evropska komisija niti sporazum ne more spremeniti npr. ravni minimalne plače.

Sporazum vključuje načela socialno tržnega sistema, kot so določena v Lizbonski pogodbi.

Vse resne študije napovedujejo povečevanje zaposlovanja v Evropi kot posledico sporazuma. Večja zaposlenost bo zmanjšala pritisk na sisteme socialne varnosti in okrepila dolgoročno vzdržnost vseh evropskih gospodarstev.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


23 KOMENTARJI

    • V vašem zapisu ni drugega kot bevskanje, nobenega protiargumenta na zapisano, in neargumentirano sklicevanje na protiameriškega aktivista, ki med drugim pravi tudi tole:

      Andrej Gnezda (koordinator mreže STOP TTIP): “Z ZDA smo gospodarsko že zdaj zelo močno povezani. Manevrskega prostora za poglobitev gospodarskega sodelovanja ni več.”
      ===========

      Zadostuje že to, da preko interneta kupite v Ameriki npr. nek izdelek za npr. 100 dolarjev, in spoznali boste da je maneverskega prostora za gospodarsko sodelovanje še veliko. 😉

  1. Glede na to, da vsebina sporazuma (kakor sem jaz razumel) ni pravzaprav skoraj nikomur znana (popravite me, če se motim?) in je sporazum še vedno tajen (naši “vodje” so imeli, koliko, eno uro časa, da preberejo tistih par 100 strani)?) me zanima od kod ta zagotovila ?

    Seveda velja tudi za vprašanja glede mitov – ampak po dosedanih izkušnjah Kapitalizma in glede na število lobistov velikih multinacionalk, je morda bolj upravičeno dvomiti v dobro tega sporazuma za “male” ljudi in domnevati, da je večina sporazuma dobra za največje multinacionalke?

    • obveznoime: “Glede na to, da vsebina sporazuma (kakor sem jaz razumel) …
      ============

      Slabo ste razumeli.

      • Aha – potem se opravičujem!
        Torej dokument sedaj ni več tajen? In ne drži, da so imeli ne-vpleteni samo eno uro časa za pregled (brez snemalnih priprav) in podobnega?

    • Spet strah pred multinacionalkami.

      Te imajo že zdaj lobije in interese – nekaterim multinacionalkam ta sporazum tudi ne ustreza.

  2. Končni sporazum ne bo tajen. Pogajanja pa so vedno “tajna” o vsaki stvari. Med poganjanji ni možno še vpletati razne “civilne” akrobate, ki jih je očitno več kot preveč. Vsi pametni, vsi hiper sposobni.

    • Torej trenutno sporazum še je tajen? Kako potem lahko zaupamo zgornjim odgovorom na “mite”? No, ne samo zgornjim, ampak po vseh medijih (tistim, ki širijo “mite” in tistim, ki širijo “resnico”?)

      (sicer ne vem čisto zakaj bi morala biti tudi pogajanja tajna, ampak ok, recimo da tako mora (zakaj že?) biti v politiki)

        • (Tisto sigorno bolj znam, kot vsi tukaj gor – in cenim, da mi to priznaš)

          In nikjer ne pravim, da vem točno kakšne so posledice TTIP – zato sprašujem, če imajo ti novinarji morda kakšne vire za sovje trditve (poleg sestavljalcev sporazuma in EU PRa)

          Je pa zanimivo, da tukajšnjih dežurnih paranojikov pa to kar naenkrat ne moti. In kar naenkrat ne obstajajo nikakršni lobiji več (niti rdeči niti gejevski) in kar naenkrat so svi zakoni dobro spisani in, če si sposodim tvoje včerajno izjavo, kar naenkrat ne padamo več na finte oblastnikov? … Zanimivo!

          (naprimer toliko zarot je okoli istospolnih porok… okoli sporazuma, ki govori o tisočih miljardah denarjev letno – pa nobene zarote in piscem popolnoma zaupamo?)

          • Sploh ne. Pri tem spsorazumu gre za poslovni problem, pri istospolnih porokah pa za absurd. Kaj je torej bolj sumljivo.
            O sporazumu bomo še veliko debatirali, ko bo osnutek narejen. O istospolnih družinah pa debata sploh ni možna, ker o absurdu se ne da razpravljat. Po definiciji pomeni konec razprave.
            In če si prebral ustavno pritožbo si se lahko pošteno zamislil, če morda res nisi vedel kakšna je dimenzija problema tistih par členov, ki nikomur nič ne jemljejo… Kot da je to kriterij, kaj kdo dobi ali ne.
            In tako dalje.

          • To je res, gre za poslovni problem. Ki pa se bo direktno dotaknil (in bo imel posledice na) skoraj miljardo ljudi.
            Istospolne poroke, pa se tičejo večalimanj zgolj istpospolnih (in edino absurdno je, da se “normalni” toliko ubadajo z njimi)

            Se mi zdi, da sem enkrat že vprašal, ampak bom vseeno še enkrat – kako naj bi zgledale te debate?
            Ki jih bo tako veliko o tem sporazumu in ki naj jih ne bi bilo pri družinskem zakoniku?
            Misliš da bodo brali forume in naša obolevanja? Ali bodo prišli k meni na dom in podebatirali z mano?
            (pravzaprav se ne spomnim skoraj nobene prave debate, v kateri bi lahko navadni ljudje povedali kaj si mislijo in bili upoštevani) Koliko pa se je debatiralo o drugih zakonih, ki so se v zadnjih 25 letih sprejemali v sloveniji? In koliko je bilo debat o tisočih zakonih, ki ji je sprejemala eu? (jaz se ne spomnim, da bi bila kakšna debata o zakonu koliko so lahko ukrivljene banane za prodajo v trgovinah (pa je tak zakon bil sprejet)

            Jaz zelo upam, da bodo ljudje, ki so zato plačani, predvsem pa strokovnjaki, res skrbno preučili tistih par tisoč strani dolg sporazum – in bodo našli in opozorili na morebitne težave. Resnično upam!

            Pa da ne bo nesporazuma, ne pravim, da je sporazum slab. Ali dober. Ker ga nisem (in ga tudi, tako kot nihče tu gor) prebral.
            Se je pa PR, kako je sporazum dober že začel – čalnek tule, članek na 24 ur… In to še preden so pisci teh člankov sporazum prebrali. Meni se to zdi zanimivo.

          • Brez skrbi. Tebe ne bo nihče nič vprašal niti se želel pogovarjat s tabo. Že tvoji komentarji tu na forumu so nevzdržni in nevredni besede.

          • Obstajajo rdeči in gejevski lobiji.

            Sporazum pomeni bolj svoboden trg. To pa res ne more biti nič slabega.

  3. TTIP bolj potrebujejo Združene Države kot mi. Pred veliko leti so Združene Države bolj ali manj prisilile zahodnoevropske države, da se združujejo, da odprejo svoje trge za medsebojno konkurenco in storile še veliko dobrega. Takrat so nas Američani veliko naučili. Zdaj je čas, da mi vrnemo uslugo Združenim Državam in njih kaj naučimo. Konkretno da njihove državljane zaščitimo pred Monsantom in njegovimi eksperimenti.

  4. Alojz, gotovo si slišal za DDT. Izdeloval ga je Monsanto. Prepričan sem, da bodo genetski eksperimenti, ki jih izvaja danes, v bližnji prihodnosti po celem svetu prepovedani.

    • Ja in? So ga prepovedali pred kakšnimi 50 leti, najprej prav v Ameriki. Pri nas pa še azbestne strehe ponekod in neurejen status azbestnih bolnikov.

    • Slišal sem že za marsikaj. Ja. Napake se dogajajo.

      Jaz pa mislim, da to le ne bo tako prepovedano, kot se tebi zdi. Američani uporabljajo genetsko predelane rastlike že dolga leta, pa ni videti, da bi bile kakšne negativne posledice.

      Seveda pa ne pomeni, da bo čisto vse dobro. Marsikaj je že zavrženo, marsikaj se ni prijelo…

  5. Ne vem, morda je Monsanto tak bavbav zato, ker je ameriški, Syngenta, ki je evropska, pa zato ni?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite