Mit o svobodi na Slovenskem

39
Verigar (Ivan Vavpotič), foto: liberty-seminars.com.
Verigar (Ivan Vavpotič), foto: liberty-seminars.com.

V sredo zvečer sem v hotelu Central prisluhnil zanimivi okrogli mizi na temo kako velja razumeti svobodo. Okrogla miza je naletela na dober odziv občinstva, na njej pa je sodeloval tudi prvi dekan Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Ob robu dogodka je bila obiskovalcem na voljo pestra paleta v slovenski jezik prevedenih knjig nekaterih vidnih avtorjev s področja ekonomije svobode in filozofije svobodne ekonomske misli. Približevanje tovrstne literature slovenskemu bralcu je nujno potrebno za dolgoročni preboj idej, ki branijo vladavino prava in družbo, ki je utemeljena na zaščiti posameznikove svobode. Takšno družbo, ki, kot so ugotavljali ugledni sogovorci na okrogli mizi, ne dodeljuje pravic in določa pozitivnega vedenja, temveč je predvsem utemeljena na prepovedi negativnega vedenja.

Slovenija je po zadnjih merjenjih inštituta Fraser zadnja na lestvici ekonomske svobode izmed vseh držav članic EU. Pomenljivo je, da precej zaostajamo tudi od predzadnje Grčije, ki so nam jo nekateri intelektualni centri pri nas še nedavno ponujali kot zgled, kamor bi se naj razvijala naša država. Pomenljiva je ugotovitev, da je na drugem mestu po ekonomski svobodi v EU Velika Britanija, ki bo kmalu izvedla referendum o izstopu države iz EU. Britanci torej vsaj načelno želijo več ekonomske svobode in so prepričani, da bi bolje delovali brez EU. koliko so njihova prepričanja realistična, bo pokazal čas. Imajo nekaj dobrih argumentov za kot tudi precej tehtnih argumentov, ki, kot opozarja kolega ekonomist Philip Booth, govorijo bolj v prid obstanku v EU.

Za razliko od samozavestnih in muhastih Britancev bi imeli v Sloveniji živeči v primeru izstopa Slovenije iz EU oziroma če bi pred več kot desetletjem zavrnili vstop v EU, danes precej manj ekonomskih svobod, kot jih trenutno imamo, in bi gospodarsko precej hitro zatavali v družbo nerazvitih držav kaspijskega bazena iz nekdanjega sovjetskega bloka oziroma tja proti standardu socialističnih gospodarstev srednje in južne Amerike. Mentaliteta političnih voditeljev na sončni strani Alp je namreč vseskozi prežeta z nacionalnim interesom politike v gospodarstvu, kar je prej značilnost južnoameriškega in nekdanjega sovjetskega socializma kot pa sodobne in napredne družbe. Tako se lahko zahvalimo le zadostni dozi modrosti državljanov in samozavesti na referendumu pred vstopom v EU, da smo gospodarsko kljub izrazitemu nagnjenju k socializmu še zmeraj del razvitega sveta. Nekako smo na referendumu spregledali, da bo Bruselj morda kje na katerem področju zahteval več transparentnosti in kakšno prodajo državnih podjetij. Z današnjimi očmi in ob trenutni sliki glede migrantskega vala bi bil rezultat referenduma precej manj prepričljiv v prid članstvu v EU.

Tolikšne stopnje socializma samostojni in izven EU ne bi mogli financirati. Dovoljuje nam jo relativna majhnost gospodarstva in dejstvo, da imamo odprt dostop do evropskih kapitalskih trgov, stabilen denar, možnost prostega trgovanja z razvitimi državami v EU in prost pretok ljudi. Izostanek že ene izmed omenjenih svobod bi pomenil precej hitro upadanje gospodarske razvitosti v zgoraj nakazano smer.

Na še en nekoliko bolj optimističen vidik bi rad opozoril. Na javno razpravo na temo ekonomskih svobod v Sloveniji se je še pred desetletjem dojemalo kot »ameriško neumnost«, ki je tukaj ne potrebujemo, razprava pa je bila že v jedru zavrnjena, odnos do vsebine pa vsaj ignorantski. Danes, ko so že na daleč vidni nekateri najbolj očitni negativni učinki neobstoja zadostnih ekonomskih svobod, ki se kažejo v obsežni državni monopolizaciji gospodarskih aktivnosti, politizaciji sodišč in nadzoru bančno-gospodarskega sistema, lahko zaznam porast razprav na temo ekonomske svobode in vzpostavljanje civilne družbe, ki podpira ideje o svobodni in na načelih subsidiarnosti utemeljeni družbi. V javnosti in tudi v osrednjih medijih se vse bolj sliši besedne zveze, kot so državna korupcija, škodljivost državnih monopolov, rigidnost trga dela in brezposelnost, privilegiji sindikatov, govori pa se tudi o negativnih posledicah minimalne plače na dvig brezposelnosti, o previsokih in obremenjujočih davkih. Govori se o tem, da bi bilo treba tudi v izobraževalni sistem dopustiti več zasebne pobude in konkurence državnim univerzam, ki bi jih prisilila k dvigu učinkovitosti in kvalitete raziskovanja, ter da bi moralo biti sodstvo do vseh enako brezobzirno in nepopustljivo, zakoni pa bi morali veljati v enaki meri za vse.

To so v resnici osnovni postulati razvojno usmerjene in svobodne družbe. Delna zmaga ideje o svobodni družbi bo dosežena, ko bo vse bolj živa razprava z ravni civilne družbe prišla med poslanske klopi in jo bodo pričeli prevzemati tudi poslanci. Za razvoj naše države bi bilo najbolje, če bi se to zgodilo okrog močne osebnosti, ki bo gradila na močeh novih generacij na zahod usmerjenih intelektualcev, ki razumejo prednosti svobodne in na vladavini prava utemeljene družbe in ki so dovolj drzni takšen program tudi infrastrukturno in intelektualno podpreti in ga javno zagovarjati. Če nas je zgodovina kaj naučila, potem je lekcija ta, da je uspešna tista družba, kjer je ustavna demokracija utemeljena na zaščiti ustavno zajamčenih svobod in ne na diktatu politike pod roko pravosodja.

Po petindvajsetih letih samostojne države in po več kot desetletnem članstvu v EU namreč precej bolje razumemo, da demokracija in večstrankarski sistem sama po sebi še ne pomenita svobodnega gospodarjenja in pravne zaščite osebnih in ekonomskih svobod. Za njiju si je treba prizadevati in nosilce političnih pristojnosti z budnim očesom opozarjati na pasti, ki jih prinaša prekomerna centralizacija ekonomske moči v rokah centrov političnih pristojnosti. Na okrogli mizi je eden izmed gostov lepo povedal, da v Sloveniji imamo visoko raven osebnih svobod, ki pa jih ne znamo uporabiti za povečanje ekonomskih svobod. Past njegove ugotovitve in ekonomske nesvobode je v tem, da prične slej ko prej najedati tudi osebne svobode, sistem pa se na koncu razraste v ekonomski in družbeni kolaps. Na možnost kolapsa, ki izide iz pretiranega omejevanja ekonomskih svobod, na kar je prav tako bilo opozorjeno na okrogli mizi. Oziroma, če parafraziram znan rek svetovno poznanega Nobelovega nagrajenca iz ekonomije: narod, ki bo postavil enakost pred svobodo, bo na koncu ostal brez obeh.

Mitja Steinbacher, Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu

39 KOMENTARJI

  1. Za uvod:dr. France Bučar je doslej prvi in edini slovenski najvišji predstavnik države, ki je kot predsednik svobodno izvoljenega parlamenta javno oklical: “Državljanska vojna je končana!”

  2. Svoboda oz. ekonomska svoboda večine državljanov je velika slovenska iluzija!
    Zakonodaja, ki je dopuščala začetno divjo privatizacijo in nato še tajkunizacijo, to je lastninjenje predvsem privilegiranim, je kršila ustavo, saj smo bili državljani pri lastninjenju neenakopravni. Državljani nismo imeli enakopravnega dostopa pri lastninjenju, že kar po zakonu. S tem je bila večini državljanov odvzeta ekonomska svoboda. To je največje razočaranje večine državljanov po osamosvojitvi.
    Svoboda je ogrožena tudi s kršenjem lastninskih pravic delodajalcem, kot je to ugotovilo ustavno sodišče in je zato po 12 letih odpravilo zakon, ki je dopuščal prikrito neplačevanje prispevkov iz zaslužene bruto plače za delojemalce. Kršenje teh lastninskih še dogaja že več kot 20 let, oblast, leva in desna oz. pravna država pa to hladno in neodgovorno dopušča!
    Svoboda je omejena, ni izpolnjena ustavna pravica do demokratičnega volilnega sistema, saj čisti “partijski” proporcionalen volilni sistem ni ustrezen ustavi, ker odreka volivcu pravico izbire kandidata, kateremu bi volivec podelil svoj mandat za oblast. Politika pa se spreneveda!

  3. Slovenija ima res malo politikov in intelektualcev, ki razmišljajo o svobodi in imajo o njej izdelan desni, klasično liberalni koncept. Kot mi je rekla tuja oseba, ki osebno pozna večino Demosovih politikov, je grozljivo kako socialistično razmišljajo o svobodi.

    Temu tudi kaže rezultat, saj smo tipična južnoameriška država ali južno italijanska rovatrska provinca, kjer mafija (“plemenski” konji) brutalno zlorablja večino državljanov s pomočjo dvorjanov, birokratov ( vrabčkov), ki jim meče drobtinice.

    Fritzlova klet v čisti obliki. Smo pravi laboratorij za znanstvenike iz celega sveta, da raziskujejo in merijo kaj se dogaja v tako rovtarsko komunistično-fašistični družbi.

    Za preboj Slovenije morajo odstopiti komunisti ali pa jalovi Demosovci. A zgleda, da imajo vsi mafijsko gospodovalno in narcisisitčno psihopatsko mentaliteto.

  4. Tudi, če bi Demos imel 10 let oblast, v Demosu ni bilo niti 3 ljudi, ki bi razmišljali klasično liberalno. Zgolj komunistično ali v najboljšem primeru krščansko socialistično. Zato niso znali narediti resnih reform, da bi komunistične mafijce za vekomaj odtrgali od d ržavnih korit. Niso znali in niso hoteli. Še sedaj ima večino Demosovcev zelo socialistično mišljenje. Vsaj tako kot demosovec IF, če ne še hujše.

    • Ne, nisem desni liberalec, se ne da pomagati. Včasih sem bil celo bližje temu in imel veliko simpatij do Thatcherjeve in Reagana, ki sta do neke mere zajahala to usmeritev. Verjetno sta mi bila bolj iz kulturno-vrednostnih in zunajepolitičnih razlogov simpatična, kot iz ekonomsko-socialnih.

      Danes v Ameriki pač ne bi podprl stremuha Cruza, ki je ortodoksno konzervativno-liberalen, ampak Kasicha. Idealen vsebinski dvoboj za ZDA bi zame bil Kasich: Sanders. Torej nek sočutni zmerni konzervativec proti socialdemokratskemu reformistu. Dvoboj Clinton: Cruz me ne zanima. Trump je vsaj vznemirljiv, čeprav potencialno nevaren.

      Kasich je edina spodobna opcija republikancev, ki so povsem zašli. Ker ga skoraj gotovo ne bojo izvolili, čeprav v anketah edini premaga Clintonovo. In jih bo premagala ta malovredna predstavnica priviligiranih dekadentnih elit.

      Mimogrede, Kasich je kot rosno mlad politik podpiral vzpon Reagana. Pod njegovim vodenjem proračunskega odbora v kongresu so ZDA za časa Clintona po nevemkoliko desetletjih dosegle proračunski deficit. On je tudi avtor ustavnega dopolnila v ZDA, po katerem se je zgledovala Slovenija, ko je zapisala, mislim da lani, v svojo ustavo fiskalno pravilo. In takšno uspešno politiko vodi tudi zdaj kot guverner Ohia.

      Ni pa zadrt ideolog in demagog, ja. In se ne prodaja kapitalu. Zdaj, ko gre Ohiu dobro, je povečal financiranje državnih programov za duševno bolne, invalide, odvisnike od drog, za večjo zaposlenost manjšinske črnske skupnosti ipd. In tega mu ortodoksni republikanci ne morejo odpustit.

      Bolj kot za bogataše, tudi sam je delavskega porekla, pravi, ga v politiki skrbi za ljudi v stiski. Nadaljuje: ” ko bomo prišli enkrat pred vrata drugega sveta, nas sv. Peter ne bo vprašal, koliko smo povečali ekonomsko svobodo, ampak kako smo ali nismo konkretno pomagali človeku, ki je pomoč potreboval.”

      • Mislim, da si krščanski socialist, morda tako kot Magajna, in da ne moreš sprejeti heretičnosti krščanskega socializma. To je tisto, kar vznemirja ljudi okoli tebe.

        • Ah, lepo te prosim, Magajna je sedel v parlamentarnih klopeh v okviru stranke SD. A pri njih me vidiš, ali kaj?

          Če bi ameriškim progresistom in levim liberalcem pravil, da je John Kasich primer krščanskega socialista, bi te imeli za premaknjenega … Realno je nekje rahlo desno od centra. ( Glede splava, homoseksualnih porok in podobnega, je vedno glasoval desno; ni menjal stališč kot recimo tvoj favorit Trump.)

          • Eno je govoriti o sebi in kaj si človek o sebi misli, drugo pa je kdo je. In, brez veze Magajna, ampak da si krščanski socialist pa težko da je veliko dvoma. Že razumevanje družbenega nauka Cerkve imaš takšno. Da ne omenjam sredinskosti. Ker krščanski socialist je prisiljen v sredinskost, v kompromise, ker sicer sploh ne more delovati.

          • Demokracija in kompromis sta nerazdružljiva dvojčka. Če nič drugega, nagibanje tehtnice enkrat v levo, enkrat v desno, kar spada k demokraciji, prinese končno rezultanto prav v kompromisu. Brezkompromisne so dolgoročno lahko le avtokratske ali totalitarne vladavine.

          • Vsi kristjani pri SDS so taki, da nočejo videti in slišati. Edini kriterij razmišljanja jim je: kdo je močen in koga napadajo rdeči mediji? ” Ta bo zagotovo desen! ” Kakšna zmota. Rdeči mediji s hvaljenjem vladajoče stranke in brutalnih napadanjem njim v resnici žlahtne stranke skrbijo za monopol na “levi” in za Monopol na “desni”. Skupaj za monopol Status quo in za raj za birokracijo in mafijo.

    • Pomota, seveda- pod Kasichovim vodstvom proračunskega odbora so ZDA po dolgih desetletjih dosegle suficit.

  5. Svoboda je enaka odgovornosti ! V tem smislu soglašam z obema komentatorjema.
    Vzgled za to pa je avtonomno in osebno komentiranje, ker le tako je verodostojno in konstruktivno.
    V tem smislu avtorju članka in sporočila o razpravi o razumevanju svobode, ki je bistvo za osebno ustvarjalnost in osebno bit vse priznanje in hvala !

  6. Ne vem, kam bi del, ampak bom tu.

    Poglejte človeka, ki v v parlamentu še zna logično in pronicljivo razpravljati:

    http://www.sds.si/novica/janez-jansa-kljucni-problem-slovenskih-davkoplacevalcev-je-medijska-prostitucija-11616

    Če ne bi imeli Janše, teh dejstev, vsaj ne na tak jasen in natančen način, ne bi povedal nihče, ali – če ne bi imeli Janše, bi ga morali izumiti. Oz. tudi, zakaj je Janša v slovenski politiki še potreben, pa naj gre neskončno ljudem na živce, pa naj se naš pavel na glavo obrnje in izvede tri saltomortale z dvojno spiralo vred.

    • Problem JJ ni logično razmišljanje, problem je, da sme samo on razmišljati. Ko npr. gospod Ljudmila začno govoriti o demokraciji, jo pa janšisti izžvižgajo. Pač nima te pravice.

    • Ključni Problem slovenskih davkoplačevalcev ni medijska prostitucija, ki je vse prisotna, ampak “desna” (predvsem Janševa) prostitucija socializmu od leta 1989 naprej (+50 let podlage) pa naj se janšisti na glavo obrnejo med svojim muslimanskim priklanjanjem 20x na dan v smeri svojega alaha Janše.

  7. Ta govor, ki ga je imel JJ je res mojstrovina in IFu hvala, ker bi ga lahko tudi spregledal, ker SDS portala ne odpiram pogosto. Tudi o ameriških kandidatih ne vem toliko, kot ve IF in zato nimam tako izdelanih stališč. Škoda da republikanci kljub premoči v kongresu in senatu ne zmorejo predstaviti kandidata, ki bi lahko premagal Clintonovo. In še bolj je za nas škoda, da je IF, ki res veliko ve in pogosto odlično piše, tako nepopravljivo nagnjen v levo. Kot stolp v Pisi, ki ga je bilo treba podpreti, da se ne bi podrl.

    • Odvisno od perspektive, kam me daješ. Mogoče me vidiš na levi ( od sebe) zato, ker si sam precej desno. Sam se vidim sredinsko, mogoče celo v več vprašanjih z nagibom nekoliko desno. Mogoče bi rekel eko-socialni krščanski-demokrat ali zmerno levo krilo znotraj desnice. Nazorsko sta mi posebej blizu recimo Erhard Busek ali Heiner Geissler, bivša politika OVP oz. CDU. Opažam pa, da postajam bolj pragmatičen in manj ideološki z leti in mi je važneje, da reči v politiki dobro funkcionirajo kot kakšnega ideološkega izvora so.

      Enkrat sem si meril politično- nazorsko usmeritev na podlagi neke ameriške ankete, ki jo je predstavil Luka Lisjak Gabrijelčič. Od znanih sodobnih politikov sem se uvrstil najbližje, surprise-surprise Georgu Bushu mlajšemu. 🙂 Precej sredinsko na lestvici levo-desno, na križani lestvici libertarno-komunitarno pa bolj v komunitarno smer.

  8. Večino ex-komunističnih držav je naredilo preboj z reformami. Tako močno, da na Poljskem in še kje komunisti komaj do 20% priklopljejo. Ravno obratno je v Sloveniji.

    Do prihoda Mića Mrkaića se večini klonov socializma sanjalo ni kaj je desnica in liberalizem. Glavne “desne” stranke so vodile 15 let noro kampanjo proti privatizaciji.kampanjo nacionalnega interesa s katero so se s komunisti za 20 let sparili v vodenju Fritzlove kleti.

    Edini senzor, ki ga imajo naši “desničarji” je kako zasesti nek fotelj, nek fevd. Vse to je večina ljudi videla, doživljala 25 let. Zato jih 90 procentov ne bo nikoli več volilo, pa če Slovenijo na glavo obrnete s katerokoli fency histerijo.

    Če človek razume svobodo, ve da ta prinaša učinkovito delo, odgovorno vodenje in delanje z denarjem, razvoj in blaginjo. Podjetne in dobre gospodarje.

    Pri nas je večina šefov slabih gospodarjev, oni so bivši sužnji, hlapci in birokrati. Ki so v določenem trenutku iz podrejenosti uspeli prilesti z negativno selekcijo (veze, poznanstva) na nadrejen položaj, Gospodovalec. Večino gospodovalcev so bivši komunisti. Nekaj jih je “desnih” socialistov. So kot mafijci. Gre jim samo za to, da si pridobijo dodatno ulico, ne pa da bi popolnoma spremenili sistem. V takega, kjer bi mafija nastradala.

  9. Gospod AlFe, Ljudmili so na shodu res nekateri žvižgali, zato ji pa ploskajo režimski mediji. Komu je kaj dovoljeno?

    • Slepci ne vidijo in ne razumejo bistva: zato izžvižgajo ali ploskajo.

      Danes režijski mediji medijsko ubijejo desno stranko s hvaljenjem in medijsko napihnejo “desno”, žlahtno stranko v opoziciji, ki jim utrjuje monopol.

      Na isti način z iluzijo lažnega konflikta na “levici” utrjujejo monopol: zmerni so v vladi, skrajneži pa v opoziciji. V resnici so isti in komunistični blok ima skupaj 70 procentov (SD , SMC, DESUS) + ZL.

        • Ne Amelie,Pavel je v svojem ognjevitem žaru pisanja izgubil kontrolo in kiksnil,prsti ga srbijo in prehitevajo misli,napisati je namreč mislil režimski,na njegovem FEVDU je že dolgo časa nekaj hudo narobe!
          Morda pa bi bil omenjeni gospod vendarle rad režiser slovenske politike,tudi to je ena izmed možnosti sodeč po njegovih izjavah!

        • Vsaj gospod Tolmun je razumel. In tudi vas, gospa Amelie sumim, da ste razumeli. Toda kaj, ko včasih gospa rada koga piči! 😉

    • Gospod Tine je vprašal: “Komu je kaj dovoljeno?”

      Če smo na levi, potem vprašajte Murglje. Če smo na desni, nič ne sprašujte, raje ugibajte želje Nezamenljivega. Če ste pa svobodomislec in humanist, pa upam, da sprašujete iz tujine, nekje severno. Skratka, želim vam vse dobro!

    • Pride na shod in govori, da desnica ni (dovolj) demokratična, pri tem seveda sebe, po marsovsko, izvzame. Pride na shod z jasnim namenom provociranja v funkciji osvobajanja. Za nagrado takoj dobi TV termin v osrednji TV oddaji na osrednjem TV mediju.
      Vse kar ima v politiki pridevnik krščansko stalno deluje v duhu Edvarda Kocbeka. Temu primeren je tudi rating teh strank.

  10. V Sloveniji je svoboda mit, iluzija in laž tako za “levico”, “desnico” kot večino ljudi, ki imajo fevdalno mentaliteto iz 19 stl. (tlačani – gospodovalec) in socialistično mentaliteto iz 20.stl. (birokrati – mafijaš).

    Ljudje imajo eno možgansko delujočo celico, ki jim pove kdo je v družbi močan in koga je potrebno ubogati za drobtinice podkupnine.

    • Gospod Pavel,
      predlagam vam, da brez besed, samo s svojim življenjem pokažete, da se splača namesto tistega močnega v družbi služiti Bogu.

  11. Za Slovence je značilno, in to je lastnost levih in desnih, da zelo dobro vedo, kako mora biti urejena sosedova družina, sanja se jim pa ne, kako mora biti urejena njihova.

    Nekateri komentarji nas nenehno spominjajo na to neproduktivno lastnost.

Comments are closed.