Avtor: Uroš Urbas. Vir: Finance. V Sloveniji lahko na volitvah, tako parlamentarnih kot predsedniških, uspe le tistim politikom, ki poveličujejo domačo pamet. To pomeni, da volivcem v nebo kujejo naše domače sposobnosti in znanje, obojega naj bi Slovenci imeli v izobilju – to je slovenska dogma, o kateri se ne dvomi. Ta fenomen preobilice domače modrosti je sicer že pred slabim stoletjem zelo dobro opisal pisatelj Fran Milčinski v svoji zbirki humoresk in do danes se ni nič bistvenega spremenilo. Kdor Slovencem samo nakaže, da lahko tudi narod, ki goji o sebi tako brezmadežno podobo, stori napako v svojem razvoju, nima možnosti za zmago. Volivci še bolj kaznujejo tistega, ki bi rekel, da se je nekaterim ugodnostim treba odpovedati – pridobljenim pravicam se ta narod ne bo nikoli odpovedal!
Zato pri nas uspevajo lažni preroki semoliči in štruklji s statusom pop ikon, pa čeprav najbolj škodujejo prav tistim, ki na trgu dela iščejo zaposlitev; zato predsednik republike opozarja poslance, da so bile »mnogim upokojencem krivično znižane pokojnine« in da se zato mora »pot države nadaljevati pravično«. To je prozorna politična demagogija za vnovično izvolitev, kajti če bi Slovenija doslej imela pravičen razvoj, bi si odgovorni za oškodovanje podjetij v državni lasti in gradbeni baroni delili jetniške celice, ne pa zgolj zbirali kazenskih ovadb. Predsednikovo enačenje upokojencev, ki so vplačevali pokojninske prispevke, z upokojenci, ki dobivajo pokojnine iz državnega proračuna, je dokaz o dozdajšnjem nepravičnem razvoju Slovenije.
Več: Finance.
