Misterij zla

13
Foto: dcclothesline.com.
Foto: dcclothesline.com.

Leta 1776 je po 13 severnoameriških kolonijah zaokrožila drobna knjižica z naslovom Zdrava pamet. Njen avtor Thomas Paine je z njo podžgal revolucionarni ogenj in pospešil osamosvojitev izpod britanske krone. Po uspešnem zaključku ameriške revolucije se je Paine preselil v Francijo, kjer je bil leta 1792 izvoljen v revolucionarni konvent. Razglašena je bila 1. francoska republika, giljotina pa je pričela svojo krvavo rihto. Paine se je kljub Robespierrovemu sovraštvu in naraščajoči strahovladi zadrževal v Parizu in hodil na seje konventa, ker si je hotel odgovoriti na ključno vprašanje: Kaj se je zgodilo z dobrimi Francozi, v katere je veroval? Kako so se lahko iz poštenjakov sprevrgli v požigalce samostanov, skrunilce pokopališč, mučitelje in ubijalce prijateljev? Od kod tisti nerazumni revolucionarni bes? Paina so kmalu zaprli v ječo v Luksemburških vrtovih, kjer je do konca revolucije zaman iskal odgovore…

Dobrih 100 let kasneje je oktobrska revolucija še siloviteje odprla isto vprašanje. Boljševiki so v zelo kratkem času pošastno pomorili milijone nedolžnih ljudi, s čimer so povsem fascinirali Hitlerja. Marksova in Leninova besedila so bila njegovo glavno čtivo in verjetno ni spregledal naslednjega Leninovega nauka: ubijati je potrebno tako, da bodo ljudje na stotine kilometrov okrog to videli in se tresli (Leninov ukaz z dne 11. 8. 1918, naslovljen na vodjo sovjeta v Penzi). S tem ukazom je Lenin pokazal najboljšo metodo za paraliziranje potencialnih političnih nasprotnikov. To je strah, ki ga povzroči nerazumno nasilje. Španski škofje so potrebovali več kot 1 leto, da so si opomogli od šoka in napisali škofom po svetu, kaj se jim je zgodilo v letu 1936. »… Našteti moremo kakih 20.000 cerkva in kapel, porušenih ali docela izropanih. Pobitih duhovnikov – in to zgolj svetnih – bo kakih 6000… Komaj kje dobite kraj, kjer bi ne bili spravili s poti najizrazitejših desničarjev. Brez sodnega postopka: brez obtožbe, brez dokazov, največkrat brez obsodbe. Kar se tiče mučenja, povemo, da so mnogim odsekali ude, ali pa so jih strahotno spačili, preden so jih ubili; iztikali so jim oči, rezali jezike, jim parali trebuhe, jih zažigali ali žive pokopavali, jih razkosavali s sekiro. Največjo krutost so izvrševali nad božjimi služabniki. Iz spoštljivosti in ljubezni ne maramo navajati natančneje. Prevrat je bil »nečloveški«. Niso spoštovali ženske sramežljivosti, niti pri ženskah, ki so bile po svojih obljubah posvečene Bogu. Skrunili so grobnice in pokopališča… trupla oropali zlatih zob in prstanov… Na stotine slik je razrezanih, kipov poškodovanih, stavbnih čudes za zmeraj razdejanih. Reči moremo, da so v krajinah, kjer so gospodovali komunisti, bili v nekaj tednih bedasto uničeni zakladi umetnosti, predvsem verski, ki so se nakopičili v sto in stoletjih…« (Skupno pismo španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji, Ljubljanski škofijski list 74, 1937). Naši španski borci so razdiralno in morilsko početje nadaljevali v partizanskih uniformah leta 1941, ko še ni bilo ne duha, ne sluha o kakšni »beli gardi«. Učinek terorja je bil enak: dolgotrajna paraliza demokratičnega tabora, ki se je prvič srečal s takim nasiljem na našem prostoru. Mnogi so si in si še danes zastavljajo vprašanje, ki si ga je nekoč postavil Paine: od kod fanatični bes, ki je preproste ljudi spremenil v zločince?

Najbolj ceneni odgovor je najti v krogu Spomenke Hribar, ki išče razloge za narodni »konflikt« pri Antonu Mahniču in njegovi »delitvi duhov«. Ta »delitev« in posledično politična diferenciacija je bila v resnici predpogoj za oblikovanje Slovencev kot modernega političnega naroda. Odgovor na zgornje vprašanje je tako iskati pri bolj globokih mislecih. Besançon v Zlu stoletja navaja, da so si ga postavljali Jünger, Platonov, Orwell in mnogi drugi. Odgovor nanj pa so jim dali verni misleci: Mandelstam, Ahmatov, Bulgakov, Rauschning, Herbert, Solženicin… Odgovor na vprašanje, kdo ima oblast v čistem nacizmu in komunizmu, je bil: Hudič. On je svojim podložnikom dal nečloveško brezosebnost.

V zadnjih mesecih dobiva Zlo otipljive oblike v terorju Islamske države, sekanju glav, rušenju starodavnih spomenikov … Nič novega pod soncem. Učinek terorja pa je isti kot leta 1793 v Franciji, 1936 v Španiji, 1941 v Sloveniji…

13 KOMENTARJI

  1. Pri sodelovanju salafistov in slovenskih revolucionarjev 2.0 bo prislo do sinergij.

    ( … Op. admin: neprimerna vsebina ….)

  2. “Potem so po zakletvi pokončali vse, kar je bilo v mestu; od moža do žene, od mladeniča do starca, vola, ovce in osla z ostrim mečem.”

    Jozue 6, 21

    Skratka, to, o čemer govori avtor imamo opisano že iz svetopisemskih časov in kar naj bi se dogajalo z božjim blagoslovom.

    Tu ni nobenega misterija, ampak gre preprosto za odpor do verske, nacionalne, politične, ideološke itd. različnosti. Najlažji način, da se takšne konflikte razreši je pač neko “genocidno” ravnanje.

    • jesus

      “Tedaj je GOSPOD rekel Józuetu: »Poglej, v tvoje roke dajem Jeriho in njenega kralja. O močni junaki, obkrožite mesto, kar vas je bojevnikov. Obhodite mesto enkrat. Tako boš delal šest dni. Sedem duhovnikov pa naj nosi pred skrinjo sedem ovnovih rogov. Sedmi dan boste obkrožili mesto sedemkrat in duhovniki bodo trobili na rogove. Brž ko bo zadonel ovnov rog in boste zaslišali glas roga, naj vse ljudstvo zažene velik krik. Mestno obzidje se bo sesulo pod njim, in ljudstvo naj vsak s svojega kraja stopi v mesto.«

      Jozue 6, 2-5

      Po mojem mnenju, Bog v primeru, ki ga navajaš ne daje blagoslova za pobijanje. Je pa bila interpretacija besedne zveze “v tvoje roke dajem Jeriho” taka, da so z njo opravičevali poboj. Je pa res, da je bilo v zgodovini veliko pobijanja v imenu vere (vzrok je človeška interpretacija besed za opravičevanje lastnih interesov).

  3. Odličen prispevek.

    Družba in človek nič ne napredujete. Čustva so enaka kot pri Kajnu in Abelu.

    Mislim,da je odgovor dal Voegelin. Ti ljudje so ali sanjajoče-aktivistični rušilci družbe in nasilni konstruktorji Nebes na Zemlji (imanenca eshatona).
    Ali pa so preprosti psihopatski kriminalci kot Tito, Stalin, Kučan, Milošević, Kos…

    Drhal, množica pa tako nikoli ne razmišlja. Ima varnost v Firerju in Kolektivu.

    Če ima nekdo starša revolucionarja, zločinca, množičnega morilca – mislim, da je tak človek ob taki mami ali očetu težko normalen (brez osebnostnih motenj).

  4. Najprej: ne zagovarjam nasilja in nobenih pobojev nedolžnih ljudi(in hudo dvomim tudi, da obstaja razlog za poboje nenedolžnih).

    Vseeno pa mi je zelo v oko skočila sočnost opisa mučenja in pobojev. Pravzaprav bi bila lahko čisti copy-paste opisa mučenj/pobojev, ki jih je cerkev oz. so ji v imenu cerkve izvajala par stoletij prej.

    Tako da, resnično, nič novega pod soncem.

    • Čudno, da nihče ne napiše koliko je Cerkev naredila tudi v tem “mračnem srednjem veku” v izobraževanju in kulturi. Bivša juga je imela goli otok, samo ne vem če ga je kopirala po inkviziciji bolj po gulagih. Pa še nekaj se pozablja, templarji so poskrbeli da je bil v Jeruzalemu osemdeset let mir. Res bili so viteški red tako vojaki kot plemiči in tudi ljudje, ki so uvedli prvi bančni sistem.

  5. Spet eni provokatorji, ki bi radi blatili Cerkev. Nobenega copy pasta ni, ker Cerkev nikoli ni pobijala v tolikšnem obsegu kot taki in drugačni socialisti.

    • Tako je. Kot opaziš, jaz vedno ignoriram komunistične klone. Jim ne odgovarjam in se ne zapletom v prepire, ker ni vredno. Je bolj vredno, da se potrudim in napišem kvalitetno.

      1.količina: morda nekaj 100 v obeh tisočletjih. Toliko so jih španski, ruski, vietnamski, Kitajski, Hitlerjevi in fašistični revolucionarji pobili v enem dnevu

      2. Sistem ubijanja: 20.stl.je najbolj mračno stoletje v zgodovini človeka. Klili so trije socialistični sistemi (K+F+N), ki so na trik socialnosti in po priročniku Marxa dobesedno klali in zapirali množice ljudi. Cilj je dolgoročno ustrahovanje in kreacija sužnjelastniško-fevdalnega – mafijskega sistema.

      3. Cerkev nima zapovedi: Ubijaj, da boš naredil nebesa na Zemlji. Ukradli, da boš naredil pravičen svet. Laži in ustrahuj, da boš obdržal oblast. Take zapovedi imajo samo največji psihopati: komunisti, socialisti, islamisti.

      • no, lepo je videti, da se je še enkrat potrdila vaša krščanska dvojna morala. ni problem (kaj šele greh), če ubijajo naši. prave zločini so samo tisti, ki so jih zakrojili naši nasprotniki. čestitke in vsaka čast!

        pavel – saj bi te nehal brati že pri tvoji standardni “diskreditaciji” s komunistom (kar nisem in nikoli nisem bil), ampak sem se vseeno potrudil brati naprej. ob številki par 100 v dveh tisočletjih pa me je od smeha (in resnične nejevere) tako zvilo, da sem se zopet spomnil, zakaj nima smisla tu komentirat…

        (aja, mimogrede, pri tretji točki – mislim, da boš našel kar nekaj referenc o ubijanju v bibliji)

    • Točno tako. Nobenih likvidacij ni bilo. Bile so smrtne kazni, tudi danes so. Cerkev jo je priznavala in jo priznava tudi danes.
      Seveda so bile tudi krivične sodbe. In marsikdo je tudi tako izgubil glavo. Koliko je samo mučenikov in prerokov izgubilo življenje za vero?!
      Bile so tudi vojne in osvajanja. Padali so ljudje kot muhe. In še danes padajo.
      A samo zaradi Cerkve sploh imamo ločnico med zločinom in pravico.

  6. Kot razumem gornje komentarje, pa družba in človek res ni nič napredovala, kot pravi zgoraj Pavel.
    Da se iz vsega trpljenja in bolečine, ki jo je naš narod izkusil med drugo vojno in po njej, pa da se človek ni nič spremenil ???
    Jaz pa mislim da se je, le da se teh ljudi ne sliši!!!

  7. Hudič ima oblast v nacizmu in komunizmu in je kriv za zlo, a izvajalci zla pa nič?
    A res?
    Neumnost je nevarnejši sovražnik dobrega kot zloba
    Dietrich Bonhoeffer, protestantski pastor, ki so ga nacisti kot zarotnika ubili.
    ZAČETEK KONCA
    Leta 1942 je nacistična oblast sklenila dokončno rešiti judovsko vprašanje, kar je pomenilo pobiti na milijone Judov v Evropi. V sovjetski Rusiji pa je nemška vojska dobila povelje za poboj civilnega prebivalstva. Pobili so jih približno enajst milijonov. V istem letu je Bonhoeffer napisal razmišljanje o zadnjih desetih letih. V njem ugotavlja, da Nemcem manjka državljanskega poguma (Civil courage ), kajti niso se naučili svobodno prevzemati odgovornosti. Zanimivo je njegovo razmišljanje o neumnosti, ki namiguje na tedanje razmere pod nacizmom: » Neumnost je nevarnejši sovražnik dobrega kot zloba. Proti zlobi lahko protestiramo, jo razgalimo ali celo s silo preprečimo. Zloba že sama v sebi nosi kal samouničenja, ko v človeku pušča vsaj del nelagodja. Proti neumnosti pa smo brez obrambe. Niti s protesti niti s silo nič ne opravimo. Dejstva, ki nasprotujejo lastnim predsodkom, niso sprejeta kot verodostojna- v takšnih primerih je bedak celo kritičen… Pri tem je bedak v nasprotju z zlobnežem neprestano sam s seboj zadovoljen. Postane pa nevaren in gre v napad, če ga razdražimo… Nikdar več ne bomo poskušali bedakov prepričati z dejstvi, kajti to je nesmiseln in nevaren posel… Neumnost ni intelektualna ampak človeška pomanjkljivost. So ljudje, ki so intelektualno zelo razgibani, pa so neumni, in nasprotno intelektualno okorni, ki so vse prej kot neumni… Pri tem dobi človek vtis, da neumnost ni dedna pomanjkljivost, ampak da so v določenih okoliščinah ljudi naredili za neumne oziroma so se ti pustili poneumiti… Tako se zdi, da je neumnost bolj sociološki kot psihološki problem. Je določena oblika vplivanja zgodovinskih okoliščin na ljudi… Moč enega potrebuje neumnost drugih. Ne gre za to, da bi določene- recimo- intelektualne sposobnosti pri človeku zamrle ali izpadle, gre za to, določeni človek s hudim pritiskom na druge razvije tako moč, da človeka oropa njegove samostojnosti in da se bolj ali manj nezavedno odpove, da bi v določenih življenjskih položajih razvil lastno držo… V pogovoru z bedakom čutimo, da ne govorimo z njim osebno, ampak s krilaticami in parolami, ki so ga obvladale… Kot brezvoljno orodje je bedak sposoben vsega zla, hkrati pa ga ni sposoben spoznati. Tu tiči nevarnost satanske zlorabe…Iz vsega tega jasno sledi, da neumnosti ne moremo premagati s poučevanjem, ampak samo z dejansko osvoboditvijo. Pri tem se moramo zadovoljiti, da je prava notranja osvoboditev večinoma možna šele po zunanji osvoboditvi. Do tedaj moramo vse poskuse, da bi bedake prepričali, opustiti….«
    Beseda Svetega pisma, da je » Božji strah začetek modrosti« (Ps 111,10 ) pove, da je notranja osvoboditev človeka za odgovorno življenje pred Bogom edina resnična zmaga nad neumnostjo.«
    Vir: Kristjanova obzorja, 54, letnik XIII, 1998/4, Ljubljana; stran397

Comments are closed.