Miro Cerar, kdo ima pri nas po Vašem mnenju oblast in kdo nam vlada ?

6
Miro Cerar je bil ves čas mandata vlade brez moči in avtoritete Foto: Aleš Čerin.
Miro Cerar je bil ves čas mandata vlade brez moči in avtoritete Foto: Aleš Čerin.

Miro Cerar je včeraj presenetljivo napovedal odstop s položaja predsednika vlade, kar nam je sporočil kar preko Twitterja. Njegovo sporočilo je bilo naslednje:

»Spoštovane državljanke in državljani! Oblast vračam v vaše roke. DZ bom podal odstopno izjavo. To odločitev sem sprejel, ker je treba vedeti, kaj je prav in kaj je narobe. Gre za odgovornost, ki jo sprejemam in za odločitev, ki bi jo sprejel vsak zaupanja vreden politik.«

V svojih izjavah na novinarski konferenci je za razne zdrse in neukrepanje te vlade okrivil koalicijski partnerici SD in DeSUS. Predsednik Miro Cerar je s prstom pokazal na močne prikrite politične akterje, ki jih lahko poimenujemo kot »strici iz ozadja«, »globoka država« …

Novinarka Tanja Starič je dobro pokomentirala Cerarjevo potezo pred prihajajočimi volitvami. A še nekaj je ključno za razumevanje, ki nam ga ponuja Miro Cerar in njemu podobnih politikov. On pravi, da vrača oblast ljudstvu, kar pa je povsem zgrešena predstava o predstavniški parlamentarni demokraciji, kakor je urejen politični sistem Slovenije. Po slovenski ustavi (glej 3. člen) imamo v njej stalno oblast ljudje, državljani, ki pa jo izvršujemo neposredno in z volitvami.

Miro Cerar je bil ves čas mandata vlade brez moči in avtoritete

Poslanci, svetniki, župani in drugi voljeni politični funkcionarji imajo le začasen mandat za izvrševanje oblastnih pooblastil, ki jih opredeljujejo ustava in zakoni. Marsikdo od izvoljenih funkcionarjev se tega očitno ne zaveda. Tudi Miro Cerar ne, sicer ne bi podal take izjave. On kot predsednik vlade in njegova koalicijska vlada, sestavljena iz strank SMC, SD in DeSUS, so v tem mandatu večkrat prestopili ustavne in zakonske omejitve vladanja, najbolj kričeče v primerih državne pomoči NLB-ju ter neuresničene ustavne odločbe o financiranju osnovnega šolstva. Blamaža z nezakonitim referendumom in nepravilnostjo pri izvedbi javnega naročila za maketo drugega tira sta resnično le kaplji čez rob. Miro Cerar se je morda izkazal za prvovrstnega ustavnopravnega teoretika, a pri njegovem praktičnem izvajanju ustave in zakonov na najvišji oblastni funkciji v zadnjih štirih letih se je pokazalo, da je brez moči in avtoritete.

Tudi Miro Cerar pozna slabosti volilne zakonodaje, vendar ni ukrepal

Srčika politične zmede in takega neodgovornega ravnanja s strani izvoljenih nosilcev oblasti v Sloveniji leži v spačenem volilnem sistemu. To gotovo zelo dobro pozna tudi Miro Cerar, Težavo volilnega sistema vidim v neskladju z ustavo (glej 80. člen, zlasti peti odstavek), po kateri imamo volivci »odločilen vpliv« na dodelitev mandatov pri volitvah poslancev državnega zbora. Sedanja ureditev v zakonu o volitvah v državni zbor pa je takšna, da odločilen vpliv pri razdelitvi mandatov daje vodstvu političnih strank, ki vnaprej preračunajo, v katerih okrajih so njihovi kandidati izvoljivi in temu primerno oblikujejo kandidatne liste. Prav zaradi tega sem prejšnji teden kot državljan in volivec na ustavno sodišče poslal pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tega zakona. Ustavno sodišče o tej pobudi verjetno ne bo odločilo pred naslednjimi državnozborskimi volitvami, a tolažim se lahko, da sem vsaj nekaj ukrenil.

Še je čas, da Miro Cerar spremeni volilni zakon

Če Miro Cerar resno misli vrniti oblast v roke državljanov, potem naj nemudoma s svojo stranko in drugimi odgovornimi politiki v državnem zboru oblikuje dvotretjinsko večino in popravi spačen volilni sistem v smer, da nam državljanom dejansko dajo v roke odločilen vpliv oziroma vzvode za odločanje o tem, kdo nas bo v naslednjem državnem zboru predstavljal in odločal v našem imenu.

6 KOMENTARJI

  1. “Prav zaradi tega sem prejšnji teden kot državljan in volivec na ustavno sodišče poslal pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tega zakona.”

    A.
    Pohvale za pogum.

    B.
    Pobuda je neutemeljena. Ob vpogledu v pobudo potom gornjega linka je razvidno, da v zadevi U-I-116/18 fizična oseba z vlogo z dne 7. 3. 2018 izpodbija pred Ustavnim sodiščem RS več določb Zakona o volitvah v Državni zbor zaradi event. neskladja z določilom petega odstavka 80. člena Ustave Republike Slovenije. Vloga je izdelana na obrazcu ustavnega sodišča, pri čemer je rubrika »4.1 Pravni interes« puščena prazna, pobuda pa brez kakršnihkoli prilog.

    Neutemeljena pobuda bo zavržena na podlagi tretjega odstavka 25. člena Zakona o ustavnem sodišču zaradi neizpolnjevanja pogojev iz prvega in drugega odstavka 24. člena in drugega odstavka 24.b člena tega zakona, ker iz nje ni razvidno, da bi izpodbijani predpis konkretno in neposredno posegal v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj ter nima predloženih listin, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

    Morebitno očitanje ustavnemu sodišču, da naj bi sodišče zavedlo pobudnika z opombo predpripravljenega obrazca ob točki 4.1 Pravni interes – opomba se glasi »IZPOLNITE LE, Če pobudnika zastopa pooblaščenec« –, bo po zavrženju vloge neutemeljeno. Zato je pogumnemu priporočiti, da v prihodnosti prejeti odklonilni pojasnilni dopis generalnega sekretarja Ustavnega sodišča RS vzame resno in vlogo z dne 7. 3. 2018 dopolni z utemeljitvijo konkretne in neposredne pravovarstvene potrebe ter priloži ustrezne listine, skladno s pogoji iz 24. in 24.b člena zakona.

    • Pozdravljeni Žiga,

      hvala za tole pripombo in nasvet v zvezi s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona.

      Dejansko sem tisto opombo pri rubriki 4.1 Pravni interes razumel tako, da če kot državljan in volivec osebno (brez pooblaščenca) podam pobudo, ni treba posebej utemljevati pravnega interesa, saj le-ta izhaja iz tega, da sem državljan Republike Slovenije z volilno pravico ter da je na prvi pogled očitno, da zakon neposredno posega v izvrševanje moje ustavno zagotovljene volilne pravice (43. člen) in v ustavno zagotovljen odločilni vpliv na dodelitev kandidatov na volitvah poslancev državnega zbora (peti odstavek 80. člena).

      Je možno vlogo dopolniti in kako? Naj navedem, da sem sodeloval na zadnjih državnozborskih volitvah in o tem predložim potrdilo okrajne volilne komisije? Kako naj še dodatno argumentiram in dokazujem, da obstoječa zakonska ureditev niti meni niti drugim volivcem ne zagotavlja odločilnega vpliva na dodelitev mandatov?

      • A.
        Neutemeljena vloga je odgovornost vlagatelja, ne sodišča.

        B.
        Se pa nahaja dilema o izpolnitvi pogojev za ustavnosodno procesno varstvo pobudnika v polju dokaj zapleteno stroge in konfuzne ustavnosodne prakse oziroma mentalitete:

        Besedilo Ustave med pogoji postopka začetega z ustavno pobudo dokaj prosto zahteva le, da: »Vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes« (drugi stavek drugega odstavka 162. člena Ustave Republike Slovenije).

        Na kar je določilo drugega odstavka 24. člena Zakona o ustavnem sodišču zožilo gornjo določbo Ustave (!). Dodatno zožitev pa je povzročila stroga interpretacija te določbe zakona v praksi Ustavnega sodišča RS. To je vodilo v množino dolga leta nesprejetih, zavrnjenih oziroma zavrženih pobud, češ da: »mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Ugotovitev pobudnikovemu predlogu mora privesti do spremembe njegovega pravnega položaja«, ali pa da: »pravni interes za vložitev pobude je podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, pravni interes mora biti neposreden in konkreten; splošen in abstrakten interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča, ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do spremembe njegovega pravnega položaja.«

        Da gre ob zapleteno strogi praksi za hkratno konfuzijo mentalitete, izhaja mestoma iz mnenj glede možnosti priznanja izpolnitve pogojev za vložitev ustavne pobude »komurkoli« (!), na primer: » v primerih, kakršen je obravnavani, ne more biti drugače, kot da sprejmemo tezo o pravnem interesu vsakega od atomiziranih nosilcev človeškega dostojanstva ter da pobudniku ni treba še posebej dokazovati svoje neposredne, osebne prizadetosti – ta se kratko malo domneva …«, ali pa: »Iz nekaterih trditev v 4. točki obrazložitve odločbe bi celo lahko sklepali, da je Ustavno sodišče v resnici priznalo pravni interes vsakomur in da sta zato prvi in drugi del 4. točke v medsebojnem nasprotju. Vendar menim, da ni tako.«

        Na kar je, po dolgih letih zavrženih pobud zaradi neugodno stroge ustavnosodne prakse, pred nekaj dnevi odjeknila sprememba te prakse, in sicer v zadevi, v kateri so pobudniki izpodbijali Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Odslej je vzpostavljen nekoliko širši dostop vlagateljev pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona do Ustavnega sodišča, ki je dotedaj z utesnjujočo razlago nedoločnega pravnega pojma »predpostavke pravnega interesa« doslej prekomerno omejevalo možnosti za vsebinsko presojo pobud pred Ustavnim sodiščem.

  2. Zanimivi komentarji.

    Cerar sodišču očita pristranost, torej nepravilno odločitev.

    To pa pomeni, da Cerar kot ustavni pravnik, še danes zanika slovensko ustavo in iz nje izvirajoč demokratični sistem, ki se mora odraziti tudi v referendumskih postopkih. To tudi pomeni, da ne priznava neodvisnega sodstva, ampak želi, da bi še naprej bilo odvisno od totalitarne politike.

    To pa je še hujša zavestna kršitev slovenske ustave kot pa tista, ki se mu je zgodila ob referendumu!

  3. […] Drugi primer generatorja institucionalnih kršitev bistva volilne pravice je glede bližajočih se volitev v državni zbor. Kršitve generira določba Zakona o volitvah v državni zbor, ki »odločilen vpliv pri razdelitvi mandatov daje vodstvu političnih strank, ki vnaprej preračunajo, v katerih okrajih so njihovi kandidati izvoljivi in temu primerno oblikujejo kandidatne liste.« (besedilo v navednicah po – tu). […]

Comments are closed.