Mir, ljubezen, zbogom!

17
Foto: Novi glas.
Foto: Novi glas.

Ta, zdaj že vsem znani pozdrav predsednika vlade Mira Cerarja (v jezikovno zmedenem izvirniku: »Peace, ljubav, bok!«), ko je nasedel hrvaškemu komiku in mislil, da govori s hrvaškim mandatarjem Tihomirjem Oreškovićem, je še ena iz nabora Cerarjevih fraz brez vsebine in teže.

A spomnila me je na pacifistično ‘love and peace’ (ljubezen in mir) ali v španski različici ‘paz y amor’. Ali drugače: imejmo se radi, živimo v miru in vse bo dobro. Nekdo je to izjavo na Twitterju označil za natančno odslikavo Cerarjevega volilnega telesa. On in njegova politika sta en sam ‘paz y amor’, iracionalnost (ki se ji je Cerar posvetil v svoji doktorski disertaciji) oziroma zgodba o cesarjevih novih oblačilih.

Kaj v resnici pomeni mir, je zelo natančno opredelil filozof dr. Milan Komar v svojem eseju Branilec miru. Avtor v njem pravi, da mir izvira iz reda, za uresničevanje miru pa so po njegovem mnenju potrebni še:

  1. Pamet. Pamet kot krepost – realizem in vedenje, kaj storiti v danih okoliščinah.
  2. Globina. Površnost vodi v nespamet, pravi Komar. »Brez prodornosti in globine ni prave komunikacije med ljudmi. Plitev človek ne zna in ne more tako govoriti, da bi drugemu njegove besede prišle do srca.«
  3. Pravičnost. Krivica je eden ključnih dejavnikov za razkroj družbe in organizacij. »Ubija medsebojno zaupanje in neti sovraštvo in maščevalnost.«
  4. Borba. Za mnoge mir pomeni nič sitnosti in nič znoja. Pa ni tako. Mir zahteva veliko dela in borbe in, če je porušen, veliko vztrajnosti, da se spet vzpostavi.
  5. Čustva in strasti. Strastnost je snov, iz katere prava pamet in dobra volja oblikujeta krepost. Enako je za dobro delovanje družbe potreben pravni okvir, ki pa ga morajo napolnjevati pristni osebni odnosi, urejena čustva in strasti ter življenjska sila.
  6. Stalnost. »Iz prhkih opek se še nikdar ni zgradila trdna hiša,« nazorno opisuje Komar.
    Obnavljanje. »Kdor sproti ne popravlja, ne obnavlja in ne budi nove rasti, se bo kmalu znašel v trohnobi in razpadu.«
  7. Življenje. »Miru ne more biti brez močne življenjske sile. Ni treba izpodkopavanja od zunaj, petokoloncev in minerjev: organizacija lahko razpade zaradi nemoči.«

Verjetno je jasno, da te »prhke opeke« Sloveniji ne morejo zagotoviti miru. Ključno vprašanje pa je, kako naj vsak od nas pri sebi začne izpolnjevati te pogoje, da bo v svojem okolju, ki ga pretresa marsikaj, prinašal mir. Ali na drugi ravni: kaj naj naš del političnega parketa goji, kako naj se oblikuje, da bo v Sloveniji, ki ni le na prepihu, ampak na burji, vzpostavil mir. Vse bolj postaja jasno, da niti zunanji mir ni samoumeven, kaj šele notranji. Zato bo dolgoročno (tudi politično) nagrajen le tisti, ki ga bo znal vzpostaviti oziroma ohraniti. Dr. Komar ponuja recept, ki pa ni preprost.

17 KOMENTARJI

  1. S temi besedami je hotel premier postati vse drugo, le predstavnik Slovencev ne, ker ni uporabljal slovenskega jezika, ki ga Hrvati razumejo.

    Že vnaprej se je s tem podredil Oreškoviču oziroma Hrvatom, kar pa ni odraz ljubezni in miru, ampak hlapčestva, ki ima za ljubezen in mir škodljive posledice.

  2. “Peace, ljubav, bok” ni nobena Cerarjeva fraza, ampak samo pozdrav, ki ga je (rahlo) zmedeni premier papagajsko ponovil za hrvaškim komikom.

    Sicer Hrvati še razpravljajo izvor pozdrava: bok. Medtem ko vzhodna Slavonija in obalni del uporabljajo v pozdravu besedo Bog, naj bi po mnenju večine stroke zagrebški in severnohrvaški bok izhajal prej iz staroavstrijskega pozdrava ” Mein Buecken”, kar pomeni – moj poklon. Torej germanizem.

    Še enkrat: Cerar je pozdrav samo papagajsko ponovil. To je bil torej avtomatizem, ne njegovo avtorstvo.

    Sicer pa ima Slovenija dobrososedstvo v svoji himni. Ne vem, zakaj bi se kdorkoli, ki mu je njegov attitude – politična naravnanost v skladu s himno lastne države, moral za to zagovarjat. Nikoli mi niso bili všeč ljudje, ki izražajo agresivnost in predsodke do sosednjih nacij: v našem primeru Italijanov, Avstrijcev, Madžarov, Hrvatov. Preziram politiko, ki bi na tej sovražnosti in predsodkih gradila svojo podporo ljudi.

    Avtorica prezre pomembno dejstvo, da je vzajemna dobrososedska naravnanost, odprtost in sodelovanje najboljše zagotovilo miru. Med najslabše popotnice pa spada obsedeno ukvarjanje z mejaštvom in s svojim “prav”.

    • IF: “… Nikoli mi niso bili všeč ljudje, ki izražajo agresivnost in predsodke do sosednjih nacij: v našem primeru Italijanov, Avstrijcev, Madžarov, Hrvatov. ”
      ====================

      Vsi ti, razen mogoče Avstrijcev, so bili med 2. sv. vojno okupatorji Slovenije, Hrvati so tudi izdatno pobijali.

    • IF razlaga o poklonu in avstroogrskih navadah ni čisto točna,mislim tvoj prevod,
      /sich verbeugen/bi morda šlo?

      • tolmun, to sem pobral iz literature, izraz ” Mein Bucken” ni moj izum. Izrecno piše staroavstrijski pozdrav, torej ne knjižna nemščina, ampak zelo verjetno spakedranka. Še danes mnogi zlasti Avstrijci in Švicarji pozdravljajo z lokalnimi podravi, ki so daleč od Hoch-Deutsch.

        • IF,nisem ti očital,niti ne pametoval,glede na svoje znanje nemščine se mi je zdel izraz čuden,res pa je,da je glede na narečja tudi ta možnost.
          Upam,da nisi užaljen,več glav ,več zelja!

  3. Cerar jo je kar dobro odnesel. Parkrat bi se lahko ujel, pa se je kar dobro izmazal. Tako da se mi zdi vse ok in ni preseglo meje zabavnega.
    Bolj me skrbi njegov nasvet pravemu Oreškoviću, ki bil menda “ostani hladen in vladaj dalje”. To se mi zdi, da ravno zadnje čase počne Cerar. Nič mu ne pride do živega, hladen je ko špricer in vlada dalje.

    • Cerar ni samo razvajen in prezaščiten otrok vplivnih komunistično elitnih staršev. Ni samo revček in Cmerar. Kot je portal plus že pred letom in pol napovedal je tudi trdokožni (psihopatski) goljuf in pohlepnež.

      Pa toliko idealističnih new agerjev je padlo na njegovo “etičnost”. Vidi se, da ne zmore realnega partnerskega odnosa. Morda si bo kmalu omislil 30 let mlajšo revco (lepotico), ki bo očarana nad njegovo (pre) močjo. A Cerar je mrtev politik za večino Slovencev. Tako kot večina v parlamentu.

  4. Zelo dober članek. Ni namen v medsosedskem sporu. Kaže se servilnost in hlapčevanje, ter zbirokratiziranost, plitvost, neumnost in Brezidejnost Cerarja, ki je prototip naivca in brezstrastneža (nima srčnosti). Hkrati pa ga je ravno to rešilo, ko je naivno padel v past komika.

    Bistvene so torej besede filozofa Komarja za vsakega izmed nas in za malo in veliko družbo. Prihajajo kruti časi. Epidemija psihopatov kot produkt permisivne vzgoje. Ter negativna selekcija (največji kriminalci so najbolj vplivni akterji družbe) pa posledica monopola socializma v srcih 99% Slovencev.

    Nekateri politiki , ki so brezidejni in brezsrčni in furajo mafia way, namenoma podžigajo histerijo in sovraštvo, notranje sovražnike…

    ” Ni treba izpodkopavanja od zunaj, petokoloncev in minerjev: organizacija lahko razpade zaradi nemoči.”

  5. Neko bistveno spoznanje bi dodal odlični Urški :

    Hlapčevstvo v človeku povzroča hude frustracije. Zato so vsi hlapci v trenutkih moči pravi gospodovalni, triumfalni tirani, gospodovalni.

    Pravi odrasli, podjetni, gospodar zna biti blag in oster. Zna spoštovati dobre stvari, avtoritete. Ni hudoben suženj.

    Ni kolesar, ki podrejene ali nasprotnike zlobno tlači. Nadrejene pa kot Hitlerja obožuje.

Comments are closed.