Minister za izobraževanje, mentor pri plagiatu

6
375

V intervjuju, ki ga je z Majo Jančič Bogataj za Sobotno prilogo dela pripravil lenart Lenart J. Kučić, najdemo tudi naslednjo informacijo o plagiatu:

“Nekdanja študentka je na googlu iskala elektronsko kopijo magisterija, ker je potrebovala neki podatek za življenjepis. Poleg njenega dela ji je iskalnik predlagal še diplomsko nalogo s podobnim naslovom. Odprla je datoteko z neznano diplomo in ostrmela.

Avtor diplome je prepisal velik del njenega magisterija, a je ni niti enkrat citiral ali omenil v bibliografiji. Pritožila se je fakulteti in jih opozorila na plagiat, a so ji odgovorili, da nimajo pravilnika, po katerem bi obravnavali njen primer, zato so ji svetovali, naj kršitelja toži. Fakulteta je hotela odločitev prepustiti sodišču, mentor prepisane diplome ni prevzel objektivne odgovornosti, plagiator je obdržal diplomo.”

V nadaljevnju Maja Jenčič Bogatej še pove:

“Če plagiatorstvo ne bi postalo novo orožje za politično obračunavanje, se te spremembe verjetno ne bi zgodile, zato nam je politika nehote naredila veliko uslugo. Če bodo morali vplivni politiki in gospodarstveniki zapuščati položaje zaradi plagiatorstva, to ne bo več veljalo za manjši prekršek ali celo iznajdljivost. Največ pa bo odvisno od naše politične in akademske kulture. Če hočemo postati podobni zahodnim demokracijam, bi morali slediti tudi zgledom, kakršnega je postavila nekdanja nemška ministrica za izobraževanje Annette Schavan.

Ki je februarja odstopila zaradi suma plagiatorstva v njenem doktoratu? (vprašanje novinarja)

Njen primer je zelo poučen. Schavanova je bila ena najtesnejših sodelavk kanclerke Angele Merkel. Vse obtožbe o plagiatorstvu je zanikala in zagotovila, da bo svojo nedolžnost dokazala pred sodiščem. A kljub temu ni čakala na odločitev komisije ali sodišča, ampak je odstopila sama – zaradi politične higiene in da ne bi škodovala stranki. V zrelem političnem okolju bi se morala, denimo, slovenska premierka Alenka Bratušek že samo zaradi suma plagiatorstva sama odreči mandatarstvu. Podobno velja za mentorje, ki v zrelem akademskem okolju ne bi mogli brez posledic spregledati očitne plagiate.”

Medklic novinarja: “V Sloveniji pa premierka čaka na odločitev posebne komisije na FDV, mentor prepisane diplome iz vašega primera Jernej Pikalo je postal njen visokošolski minister … ”

Maja Jenčič Bogataj: “Kar kaže, da nas čaka še dolgotrajno politično in akademsko očiščenje, če hočemo postati zrela družba.”

Vir: Sobotna priloga dela

6 KOMENTARJI

  1. Najbrž ji je njen mentor g. Pikalo obljubil, da ji plagiatorstva ne bodo dokazali. Kar je tudi sigurno, da ga ne bodo.
    Kljub temu je pa le “fajn”, da njeno magistrsko nalogo lahko vsak prebere, celo jaz, ki nimam niti osnovne šole sem v njej odkrila kar precej pravopisnih napak, da o slogu in ostalem sploh ne govorim. Je pa ta magistrska naloga v “čast” tudi njenemu mentorju.

  2. Čim je odšel Janša, je plagiatorstvo samoumevno, sem slišal po TV1.

    Najbrž se bojijo, da se bodo ljudje začeli spraševati, kaj počnejo ptofesorji, ki v vlogi mentorjev, dovoljujejo takšno korupcijo.

  3. Lahko kdo še enkrat napiše, kako se ta gospa pravilno imenuje (glede na to, da je v enem članku kar trikrat različno imenovana)?
    A. Maja Jenčič Bogataj
    B. Maja Jančič Bogataj
    C. Maja Jenčič Bogatej
    D. Maja Jančič Bogatej

    Hvala.

  4. Nič čudnega, da je toliko plagiatov. Tradicija se vleče od “kumrovške šole”, na kateri so revolucionarjem in klavcem podarjali osnovnošolska in srednješolska spričevala, preko “kranjske sorbone”, kjer so jim podarjali visokošolske diplome, in zdaj do še vedno kardeljanske univerze, ki podarja diplome, magisterije in doktorate njihovim potomcem.

  5. Slovenske fakultete podpirajo krajo?
    Minuli teden je minil tudi v znamenju enega najpomembnejših intervjujev, ki razkriva skrajno bedo slovenske univerze, s tem pa tudi bedo, ki so jo dotične privzgajale na stotinam generacij.
    Maja Jančič Bogataj, Žirovka, drugače pa ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, je v Delovi prilogi odgovarjala na preprosto vprašanje: Zakaj je mogoče v Sloveniji prepisati tuj magisterij in diplomirati z ukradenim besedilom pa zato nič odgovarjati?
    Tisto, ob čemer se normalni ljudje zgrozijo, osupnejo, onemijo in ostanejo brez diha, je šele sledilo: fakulteti je bilo to, da je nekdo prepisoval, očitno, nekaj povsem vsakdanjega.
    A pazite! Treba je vedeti, da v tem primeru prepisovanje pomeni krasti intelektualno lastnino nekoga drugega!
    Povsem enako, kot če bi ukradli nekomu avto, denar, dragocenosti.
    Če slovenske fakultete nimajo v svoj sistem vgrajenega čipa, da je prepisovanje kraja, potem to- po moji kmečki pameti – pomeni, da podpirajo krajo.
    Zopet berem zame nepojmljivo in škodljivo ter nesprejemljivo izjavo nekdanjega rektorja univerze, ministra, profesorja pedagoga, ekonomista dr. Jožeta Mencingerja, ki je za Gospodarski vestnik leta 1996 izjavil:
    »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«
    Odgovornosti ni že davno nobene, cvet naroda že dolgo vene, zato imamo slabo seme!
    “Trojko”?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite