Milijon ni tisoč

0
263
Foto: Duh časa.
Foto: Duh časa.

Trditev je očitno dejstvo, je resnica in naslov je zato precej nenavaden za napoved številskega vrednotenja, je pa sprejemljiv za nravstveno vrednotenje, ko mnoge uveljavljene resnice postanejo v naši družbi nenadoma vprašljive, ko je treba dokazati, da nepošteno ni pošteno! Ustreza našim družbenim razmeram in vrednotam, je nekaj podobnega kot naša izkušnja iz socializma, da enakost ni enakopravnost.

800 tisoč podkupnine

Neposreden povod za ta naslov pa je bila odločitev avstrijskega sodišča, ki je našega državljana obsodilo za prejem 800 tisoč evrov podkupnine. Tu je izvor mojega naslova, točneje druge številke v naslovu, vendar pa vsebina prispevka ni posvečena tej sodbi. Je le vzgib za razmislek o naših družbenih razmerjih, o naših družbenih vrednotah, ki nam niso v pomoč pri ustvarjanju pravične in poštene države.

V svojem premisleku se bom omejil le na oceni, da naše državne ustanove ne ukrepajo sorazmerno s posledicami, ki jih posamezniki, dogodki ali posamezna dejanja povzročijo, hkrati pa tudi ne uporabljajo enakovrednih meril, ki jih zahteva enakost pred zakonom.

Naša javna občila so primerno objavila vest iz avstrijskih sodišč, kar je prav, saj imamo državljani pravico zvedeti, kdo ne spoštuje veljavne zakonodaje, žal pa se jim to redkokdaj posreči.

800 milijonov preplačila

Za ponazoritev naslova vpeljem v prispevek še milijon, vendar sorazmerno s podkupnino 800 tisoč, 800 milijonov EUR škode. Zanimiva igra številk, žal pa ni igra, je škoda, ki jo bo utrpela večina državljanov. V prvi številki s tisoči lahko prepoznamo primer PATRIA, v drugi z milijoni pa je seveda naša slavna, če še ni, pa gotovo bo, energetska enota TEŠ 6.

Prvo številko s tisoči je že potrdilo avstrijsko sodišče, drugo z milijoni pa bom predstavil sam. Iz javnih občil poznamo končno ceno TEŠ 6, ta je 1500 milijonov evrov, njena dejanska vrednost na evropskem trgu pa je največ 700 milijonov, kar pomeni preplačilo 800 milijonov. Preiskava je ugotovila le za 285 milijonov škode, morda, vendar le v primeru, če preplačilo ni škoda in se vrača po kakšni skrivnostni poti nazaj v državni proračun za posvečene porabnike.

Sorazmernost in enakopravnost

Zagnanost naših upravnih teles, ko preganjajo kazniva dejanja za nekaj evrov, je najbrž še kar primerna, popusti, ko gre za tisoče in usahne, ko so na vrsti milijoni. Ravno nasprotno kot zahtevajo koristi države. Vsekakor bi bilo treba preplačilo iz našega primera vrniti, vendar je presenetljivo, da država ve zanj, ne stori pa ničesar učinkovitega, da si ga povrne!

Ustavimo se še ob primerjavi milijonov v TEŠ 6 in tisočih v sodnem postopku PATRIA. Lahko pritrdimo ugotovitvi, da je država milijone skoraj spregledala, tisočem pa je posvetila veliko truda, ki pa ni dal nobenega izplena. To dejstvo dokazuje najmanj veliko nesorazmernost v obravnavi tisočih in milijonov, saj država išče evre, ko odtekajo tisoči in tisoče, ko odtekajo milijoni. Očitno je, da v iskanju milijonov, država ne kaže nobene zagretosti, tudi za tiste ne, ki jih izgubljamo za nespodobno preplačilo.

Pred leti so se te vrste zgodb začele z operacijskimi mizami in s kakšnim izgubljenim milijonom, danes pa smo v našem primeru skoraj pred izgubljeno milijardo, vendar državna uprava ne daje nobenega primernega sporočila, da želi to škodo preprečiti in te vrste razvad odpraviti. Oblast je sodelovala pri vseh teh javnih razpisih, zato je njena odgovornost nesporna, sam sem prepričan, da bi morali krivce za te vrste polomij začeti iskati na ministrstvih, saj ne poznam nobenega primera odstopa državnih sekretarjev, ki se ne bi strinjali z odločitvami vlagateljev.

Ob tej primerjavi bom ponovil še svoje mnenje, da je TEŠ 6 gospodarska zabloda, ki nas bo obremenjevala še 50 let. Ne samo, da jo ne rabimo, ampak na svetu ni premoga, ki bi tako dragi enoti omogočil gospodarno proizvodnjo!

Milijon ni tisoč! Tisočem se smemo posvetiti, do milijonov pa ne sežemo, zato o njih ne razpravljajmo! Trditev je lahko nasvet ali pa tudi grožnja, čeprav takšnega obnašanja v demokraciji ne zahteva noben veljaven zakon, ga pa državna uprava pogosto pričakuje. Nekaj podobnega nam svetujejo že stari Rimljani s pregovorom: »Quod licet Iovi, non licet bovi!«, v prevodu, kar je dovoljeno bogu, ni dovoljeno volu. Stari Latinci so zelo neizprosni in nas, ki prevladujemo, uvrščajo med vole, v socializmu pa smo sodili med enakopravne, kar so nam dopovedovali bolj enakopravni. Če si izposodim Rimljane, lahko zatrdim, da tudi voli prepoznamo izrojenost takih pristopov.

»Milijon ni tisoč« je lahko opredelitev za olajšave posvečenih: nobeden jih ne bo nadlegoval naj vrnejo milijon, morda jim bodo oporekali kakšen tisoč, nasprotno pa bodo od neposvečenih izterjali vsak evro. Vsekakor je prav, da vrnemo vsak krivično pridobljen denar, je pa nravstveno nesprejemljiva krivica, da država ne izterja milijonov, ki odtekajo iz njene blagajne.

Nravstveni primanjkljaj

Toda država smo vendar mi, državljani, mi določamo, kako naj izvoljena oblast upravlja državo, seveda pa moramo to svojo pravico znati izkoristiti in uveljaviti, spregledati pa tudi ne svojih dolžnosti, ki jih terja država. Del vzroka takih ravnanj smo sami, svoje vloge, ki nam jo dodeljuje demokracija, ne obvladamo!

Naš primer z milijoni in tisoči nakazuje, da naša nravstvena razpoznavnost težko loči milijone od tisočih, pravico od krivice, ne zmore pa tudi uveljaviti osnovnega pravila demokracije, ki zahteva enakost pred zakonom. Ta očiten nravstveni primanjkljaj zavira naš družbeni napredek in zbližanje različnosti, ki bi nas sicer lahko bogatila. V naravi ni enakosti, je različnost, ne uničujmo jo, ostanimo različni, vendar enakopravni!

Za take razmere smo seveda odgovorni vsi, zato tudi vsi dolžni prispevati svoj sorazmerni delež. Sorazmernosti pa dolgujejo največji prispevek izvoljeni predstavniki ljudstva, šolstvo, državna uprava, sodstvo, javna občila in ustanove, ki branijo človekove pravice državljanov. Takšno poslanstvo že danes učinkovito opravlja Odbor 2014 s svojim zbiranjem pred sodiščem in prizadevanjem za pravno državo. Z uveljavljanjem spoštovanja človekovih pravic ustvarja nova demokratična merila za spreminjanje naših družbenih razmer in bogati našo nravstveno prepoznavnost med dobrim in slabim, kar je ena od družbenih hotenj, ki bogatijo naš vrednostni nabor. Posnemajmo ga!

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


Prijava

Za komentiranje se prijavite