Za Slovenijo se zdi, da sicer omejuje pristojnosti, ki jih ima njen predsednik, a ne tako zelo, kot jih omejuje Nemčija. Poleg tega v Nemčiji v glavnem ni mogoče imeti referendumov, pa tudi predčasne volitve je tam mogoče laže razpisati kot v Sloveniji, čeprav so jih po letu 1949 imeli le trikrat.
/ … /
Pred kakršnimikoli spremembami v ustavi bi morali stvari celostno oceniti, za uvedbo sprememb pa bi potem morala v parlamentu ali državi glasovati kvalificirana večina.
Pri katerih stvareh bi torej po mojem morali razmisliti o spremembah?
1. Očitno je, da izkušnje z referendumi niso bile zadovoljive. Spomnim se, da je država na referendumu izglasovala večinski volilni sistem, ki potem ni bil nikoli uveden. Na zadnjih referendumih se je glasovalo o vprašanjih, o katerih bi dejansko moral odločiti parlament. Bili so tudi dragi in pogosto bolj glasovanja o priljubljenosti vlade kot o vsebini.
2. Čeprav so bile vlade na podlagi ustave razmeroma trdne, so svojo trdnost vselej izgubile v zadnjem letu svojega mandata, ko je vlada, kot pravijo Američani, postala “lahka tarča”. Prag za uvrstitev strankarskega kandidata v parlament na podlagi kandidatne liste bi po mojem mnenju morali zvišati na pet odstotkov, s čimer bi zmanjšali verjetnost zapletenih koalicij, razmisliti pa bi morali tudi o uvedbi nemškega sistema mešanih članov, s katerim bi bila ustvarjena neposredna vez med okrožjem in poslancem.
3. Razpis predčasnih volitev bi moral biti lažji – tako kot je v Nemčiji.
4. Najpomembnejši ministri bi morali vselej priti iz parlamenta.
5. Razmisliti bi morali o ustavnem položaju državnih sekretarjev. So politiki ali državni uradniki? Oboje že niso.
6. Položaj predsednika bi moral biti bolj jasen. Po mojem mnenju bi moral biti docela formalen, ker bi tak deloval kot združevalna sila države. Slovenija bi se morala zgledovati po nemškem, avstrijskem, italijanskih in drugih modelih iz osrednje Evrope, in ne po francoskem, ruskem ali balkanskem.
7. Občutno bi morali oklestiti imuniteto politikov. Edina imuniteta bi morala biti zaščita pred odgovornostjo za obrekovanje in v tem smislu, da bi omogočala svobodo gibanja in svobodo informacij.
8. Pod drobnogled bi morali vzeti elemente, ki se nanašajo na človekove pravice in so povezani s postopki. Na primer, zakaj so sodišča tako počasna?
9. Zakonsko bi morali omejiti državno lastništvo v gospodarstvu, najsi je neposredno ali posredno.
10. Razmisliti bi morali o položaju povsem neizvoljenega in omejenega državnega sveta, zlasti o njegovih pravicah do veta.
Prepričan sem, da se je mogoče domisliti še veliko drugih razmisleka vrednih vprašanj, kot so neodvisnost policije, zmanjšanje korupcije, svoboda informacij in tako naprej, vendar je te mogoče zagotoviti s pravilnim izvajanjem zdajšnje ustave in večjimi preiskovalnimi pooblastili ustavnemu sodišču.
Zdajšnji položaj, ko demokratični sistem težko odločno ukrepa v kriznih razmerah, brez dvoma opozarja na potrebo po temeljiti razpravi in prenovi ustave.
Več: Finance
