Milena Miklavčič: Polna rit in prazen želodec

4
143

Zadnji teden, ko je počilo zaradi združevanja ministrstva za kulturo s šolskim, sem imela občutek, da Slovenija kot država sploh ni več obstajala, saj se je vse, kar se je dogajalo, skoncentriralo na Ljubljano. Pa na to, kaj bodo rekli tam, kaj bodo storili tam in kako bodo reagirali – tam. Počutila sem se podobno kot se je v času Ivana Tavčarja dogajalo mojim prednikom, ko se je mestna gospoda spomnila na koruzne žgance, in so – hop, hop, hop – priropotali na Visoko in obenem ujagali še kakšno pravo babo.

Pravzaprav sem še zmeraj – kljub prazničnemu utripu –  jezna. In to zelo. Tako imenovani znani Slovenci, vključno s tistimi, ki so na TV že prej mičkeno pičkarili, so mi dali vedeti, da se zgolj in samo njim godi krivica.

Meni, ki se kot samozaložnica sama borim, kličem vse križem po knjižnicah in podobnih ustanovah, razlagam, da nikomur, ki bo prišel na predstavitev moje zadnje (od devetih) knjige ”Ženske” ne bo dolgčas- nasprotno- vsi bodo doživeli en prijeten in žmohten večer, nihče ne hiti nas pomoč.

Prepričana sem celo, da  tistim pred CD zame ‘dol visi”. Bolj kot sem jih poslušala, bolj se je slišal njihov: ”Meniiiiii se godi krivica!”

Pravijo, da se počutijo zelo prizadete zaradi ukinitve kulturnega ministrstva. Eni podpisujejo peticije, drugi opozarjajo, da je prav kultura ustvarila našo državo, tretji pa politike verbalno – v mednožnem stilu – mrcvarijo. Med nezadovoljnimi je tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev, pesnik Veno Taufer, ki trdi, da strah hromi ljudi, jim jemlje samozavest, jemlje jim voljo do dela. ”Strah je bolezen,” še doda.

Po večeru, ki sem ga včeraj preživela ob domoljubno naravnanih samospevih Bernarde in Marka Fink v Kristalni dvorani v Škofji Loki, je bil prelet dogodkov, ki sem si ga privoščila ob prihodu domov, še toliko bolj grotesken.
Tako kot ni moč razložiti, kaj človek doživlja ob dotakljivih interpretacijah brata in sestre Fink tistim, ki ju niso še nikoli slišali peti v živo, tako zmajujem z glavo ob kričanju kulturnikov, ki (tako kot vsi ostali) sploh ne vedo, kako bo Kultura po novem delovala….

Slovenija je tik pred kolapsom, mnogi pa bi še kar naprej želeli obdržati v rokah vse privilegije, podobno kot so to počeli doslej? Si lahko kričanje tudi tako razlagam?

Preberite članek do konca na blogu Milene Miklavčič.

4 KOMENTARJI

  1. “Meni, ki se kot samozaložnica sama borim, kličem vse križem po knjižnicah in podobnih ustanovah, razlagam, da nikomur, ki bo prišel na predstavitev moje zadnje (od devetih) knjige ”Ženske” ne bo dolgčas- nasprotno- vsi bodo doživeli en prijeten in žmohten večer, nihče ne hiti nas pomoč.”

    Še ena gospodinja, ki se ima za pisteljico in politično komentatorko. Takih je sicer veliko, ni mi pa jasno, po kaki logiki se ji posveča pozornost v “resnem” mediju.

    • Se opravičujem, da sem bil v zgornjem komentarju žaljiv. Ko sem si naknadno malo podrobneje ogledal njen blog, sem ugotovil, da gre za žensko s težkimi duševnimi težavami in da si ne zasluži prezira, ampak samo sočutje.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite