Na Pristavi nad Stično sprejeli načrt bojne uporabe združenih obrambnih sil

4
402
Franci Feltrin: Naša lipa je postala simbol sprave in odpuščanja / Foto: Jure Makovec/STA
Milan Kučan razorožitve slovenske TO ni preprečil.

Meseca aprila leta 1990 je na prvih večstrankarskih in demokratičnih volitvah, zmagala desna politična koalicija Slovenije, DEMOS. Poraženka je bila po 45. letih levica. Stranka Zveza komunistov Slovenije – Stranka demokratične prenove in stranke, ki so nastale, kot frakcije iz tedanje komunistične nomenklature levega političnega pola.

Slovenija je takrat dobila, v narekovajih »desno« vlado, ki je 9. maja 1990, na prvi konstitutivni seji zasedla 126 sedežev od skupnih 240-tih, v takratni tridomni R , Za predsednika Skupščine je bil izvoljen dr. France Bučar. Ker Beogradu to ni bilo všeč, je Blagoje Adžić, načelnik general štaba oboroženih sil JLA, v Beogradu, 13. maja 1990, slovenski Teritorialni obrambi (TO) ukazal predajo orožja.

Na podlagi tega ukaza je Republiški štab slovenske TO že 15. maja 1990 izdal ukaz o vsem enotam TO v Sloveniji za predajo orožja, streliva in minsko-eksplozivnih sredstev v skladišča JLA. Ukaz je izdal general JLA Ivan Hočevar, podpisal pa ga je general Jože Ožbalt. Oba Slovenca.

Milan Kučan razorožitve slovenske TO ni preprečil

Ker Milan Kučan,predsednik predsedstva RS, v tej funkciji tudi komandant obrambnih sil Slovenije, razorožitve ni preprečil, je 18. maja sekretar za ljudsko obrambo, danes bi temu rekli obrambni minister, Republike Slovenije Janez Janša občinskim odborom TO izdal ukaz o zaustavitvi predaje orožja v skladišča JLA. Predsedstvo RS, oziroma njen predsednik Milan Kučan je ta ukaz, da zaustavijo predajo orožja, predal v izvedbo občinskim odborom šele 19. maja. Žal je bilo tega dne odtujenega že 80 % vojaškega potenciala slovenske TO.

Na podlagi teh dogodkov je Republiška skupščina, v kateri je večino imela koalicija DEMOS, julija 1990 sprejela dokument, ki je določal delovanje Narodne zaščite v primeru morebitne agresije JLA na Slovenijo.

Na Pristavi nad Stično sprejeli načrt bojne uporabe združenih obrambnih sil

Na podlagi tega so se, bilo je 7. septembra 1990, na Pristavi nad Stično v tajnosti sestali: Igor Bavčar, republiški sekretar za notranje zadeve, Janez Janša in republiški sekreter za ljudsko obrambo – vsi iz koalicije DEMOS ter še Tone Krkovič, Vinko Beznik ter Jože Kolenc. Na sestanku so sprejeli zelo pomemben tajni načrt bojne uporabe vojaških enot, združenih z enotami takratne milice (policije). Načrt je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA na Slovenijo. Obrambne ukrepe bi izvedli, če bi JLA hotela na silo preprečiti razglasitev neodvisno državo Slovenijo. To je bilo zapisano tudi v predvolilnem programu strank koalicije DEMOS.

V Poljčah z aklamacijo sprejeli sklep o razpisu vseljudskega plebiscita

10.novembra 1990 je bila v Poljčah sklicana za javnost zaprta seja koalicijskih poslancev DEMOS. Na tej seji sta, na podlagi tajnih načrtov iz Pristave nad Stično, Janez Janša in Igor Bavčar predstavila, da je TO sposobna ubraniti slovensko samostojnost, poslanci Demosa pa so z aklamacijo sprejeli sklep o razpisu vseljudskega plebiscita. Tega dne se je torej sprožil proces priprav na referendum, ki je bil izveden 23. decembra istega leta, na njem pa smo se odločali za samostojno in neodvisno Slovenijo.

Zapisano je razlog, da se nekateri udeleženci takratnih dogodkov vsako leto zberemo na Pristavi, kjer se spomnimo na tiste prelomne dogodke ter s kratkim kulturnim programom počastimo pomemben »kamenček«, ki so ga ti pogumni možje in pokončni Slovenci postavili v mozaik samostojne Slovenije. Pomena njihovega prispevka za našo državnost ne more zasenčiti nobeno ponarejanje ali zmanjševanje pomena dogodkov tistega časa. Ljudem, ki so vodili obrambne priprave, tudi ne more nihče očitati, da so se »igrali vojno«. Vojna je bila in v njej je zmagala Slovenija, zato, po zaslugi številnih odločanj in odločitev tistega časa, danes živimo v miru in samostojni državi Sloveniji.

Dogodek na Pristavi nad Stično zasluži mesto v šolskih učbenikih

Zato dogodek na Pristavi nad Stično kot številni drugi osamosvojitveni koraki, zasluži mesto v slovenskih učbenikih! Predvsem je to izjemnega pomena, da bodo tudi mladi, ki danes živijo v miru in uživajo vse prednosti združene Evrope, vedeli, da samostojna Slovenija ni nastala leta 1945, kot nas želijo prepričati tisti, ki so najprej nasprotovali Demosovemu osamosvojitvenemu načrtu, potem pa so se mu pridružili s stisnjenimi zobmi. Slovenija je nastala leta 1991, ko so jo razglasili pogumni politiki. V naslednjih desetih 10 dneh pa so jo pred agresijo JLA ubranili še pogumnejši možje in fantje, ki so v nekaj mesecih sestavili novo močno obrambno silo TO, iz katere je nastala slovenska vojska.

Vsi bi morali biti ponosni na našo vojsko. Slovenska vojska nam ne sme biti v breme, kot danes vse prevečkrat slišimo nekatere naše politike in tudi del javnosti je do njenega obstoja zelo negativno razpoložen. Njim bi moralo biti jasno, da države brez vojske ne more biti, je lahko le »miniatura« v objemu drugih.

4 KOMENTARJI

Prijava

Za komentiranje se prijavite