Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje

9
Milan Kučan, vemo, da je bila Jugoslavija, ki z novimi generacijami tone v pozabo, vaša intimna opcija, a dovolite nam višegrajske sanje, danes je nov dan! Foto: Uprs

Pred dnevi je pri Ruski kapelici pod Vršičem potekala tradicionalna slovesnost, ki se je je udeležil tudi nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Ko je bil povprašan glede nenadnega zasuka v slovenski zunanji politiki, s čimer je mišljeno predvsem približevanje Slovenije Višegrajski skupini držav, je odvrnil:

»Slovenija, kar zadeva zunanjo politiko, nima kompasa. Pravzaprav je zelo težko govoriti o zunanji politiki Slovenije, to je nekaj, česar ni. Tako Slovenijo potiskajo nekam, kamor ne spada niti zgodovinsko nikoli nikjer ni bila. So pač politični interesi in jaz mislim, da je to za Slovenijo, gledano dolgoročno, zelo slaba poteza. Ampak to so vprašanja za tiste, ki nosijo odgovornost, kam Slovenijo potiskajo.«

Veleposlanik je v pogovoru jasno izpostavil zgodovinske vezi med Poljaki in Slovenci

Kučan je potemtakem, kot se zdi, prepričan, da Slovenija v skupnosti Višegrajskih držav nima kaj iskati, saj da zgodovinsko tam ni nikoli bila. V sami trojici oziroma četverici kot takšni morda res ne. In še zlasti madžarsko-poljski prijateljski odnosi so zgodba zase in trajajo že stoletja dolgo, vendar pa ima naša domovina skupno zgodovinsko zapuščino z obema državama, ob čemer je morda bolje kot o Sloveniji, ki je mlada država, govoriti o slovenskih krajih, o slovenskih deželah, o slovenskem »habitatu«, če se malce sočno izrazimo.

Ob tem Kučan verjetno ni histerično zgrožen nad tem, da se Slovenija pomika proti višegrajcem. Zgoženost lahko zaznamo še zlasti pri mlajši in srednji generaciji levičarjev, ki rada straši pred fašizmom, diktatorji in drugimi »ptičjimi strašili«. Ne, v tem primeru ne gre za to. In ker sem prepričan, da ima Kučan zgodovinskega znanja na pretek, gre potemtakem za nekaj povsem drugega, za nezadovoljstvo zaradi družbeno-političnih razmer, ki jih intimno ne sprejema.

Poljski veleposlanik je v pogovoru jasno izpostavil zgodovinske vezi med Poljaki in Slovenci

Pred nedavnim sem imel za Nova 24 TV pogovor z novim poljskim veleposlanikom Krzysztofom Olendzkim, ki je med drugim dejal:

»Jugovzhodna Poljska je bila nekoč avstrijska provinca, Galicija. Gre tudi za območje, ki so ga družbene spremembe in migracije sredi 20. stoletja najmanj prizadele. Gre za območje prevlade ljudskega gibanja, katerega politiki so pred letom 1918 tesno sodelovali s slovenskimi politiki v avstrijskem parlamentu na Dunaju.«

Slovenci so imeli v Avstro-Ogrski poljsko in madžarsko družbo in znotraj te države je prihajalo do stikov med tremi narodi na različnih ravneh. Tako se je soustvarjal srednjeevropski prostor, ki presega starodavne politične naveze, kot je Višegrajska skupina, ki ima celo srednjeveške korenine. In Slovenci smo del tega prostora. Ni težko ugotoviti, v katere državne strukture, ki jih je težko povezovati z bizantinsko ali otomansko zapuščino, je večino časa spadal ta naš »habitat«, v katerem smo zoreli kot narod s svojo kulturo.

Dravska banovina je bila vse do 2. svetovne vojne močno povezana s Češkoslovaško

Dravska banovina je bila pred drugo svetovno vojno kulturno in gospodarsko močno vezana na srednjeevropski prostor, še zlasti na tedanjo Češkoslovaško. Dovolj je, da v roke vzamemo kakšen izvod Ilustriranega Slovenca iz tistega obdobja. Območje današnje Slovenije je močneje vstopilo v jugo-vzhodnoevropski prostor šele po zadnji svetovni tragediji, pa še to s prihodom popkulture in množičnih migracij z območja republik pokojne Jugoslavije. Slednja je v perspektivi zgodovine pravcata novotarija, če upoštevamo dejstvo, da je bilo slovensko ozemlje večinsko vključeno v srednjeevropski prostor že v 10. stoletju, ko je postalo del Rimsko-nemškega cesarstva, manjši del pa se je znašel znotraj meja Ogrske, torej še ene srednjeevropske države.

Mladi nagrobnik pokojne Jugoslavije vse manj obiskujejo

Razumljivo je, da razpad Jugoslavije nikdar ni bil opcija, ki jo Kučan intimno zagovarja. A tako pač je! Dejstvo, da se slovenski kraji vračajo v svoj, recimo temu naravni prostor, kamor so spadali tisočletje dolgo, lahko predstavlja kis na stare rane iz obdobja uspešne osamosvojitve. Ali če ob tem uporabimo besede priznanega kantavtorja Iztoka Mlakarja, ki v eni svojih pesmi pravi: »Člouk wobrača, buoh wobrne

Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

9 KOMENTARJI

  1. V zvezi z Višegrajsko skupino gre, kot je običaj pri slovenski komunistični kontinuiteti, za sprenevedanje. V4 ni alternativa Bruslju, kot želijo prikazati, saj ta je in bo ostala del EU. Stvarna alternativa je Srednja Evropa ali Balkan. V4 ali Balkan.

    Komunistična kontinuiteta se ne more ločiti od Balkana. Zato nasprotujejo povezavam s Srednjo Evropo. Toda disciplinirano spoštovanje ukrepov ob prvem valu korona krize, je pokazalo, da kljub večletni balkanizaciji kulturno še vedno spadamo bolj v Srednjo Evropo kot na Balkan. Zato je povezava s Srednjo Evropo povsem naravna.

  2. Tisti, ki ocitajo nagibanje k visegrajski skupini, ces da je to odmik od EU, sami vlecejo Slovenijo v povezave z Beogradom, Moskvo, Ankaro, Teheranom in Pekingom. S samimi zgledno demokraticnimi rezimi…

    Sicer pa vezanost na Balkan na temelji le na ideoloski jugotitonostalgiji, saj v Sloveniji spet strmo raste delez migrantov z Balkana. Po mestih Slovenije so marsikje Slovenci, slovenski otroci pa se bolj, zal ze manjsina.

  3. Pri tem nemalo preseneča ta naklonjenost skupini V4 na strani desnice. Namreč še dovčeraj, ni bilo hujšega kot reči da smo Slovenci slovani. Vedno sem poslušal koliko smo mi nad vzhodno evropo, kamor je V4 skupina sodila še pred kratkim. Tako da z precejšnjim nezaupanjem spremljam to naklonjenost desnice, ki se ne zdi da bi bila kaj več kot oportunistična naklonjenost zaradi odnosa do migrantov. K tem migrantom zdaj očitno spadajo še bosanci in ostali poleg afganistancev ali afričanov.
    Vezanost na Balkan izvira še iz časov Države SHS in dr. Korošca. Malo vem o tem, toda zdi se, da je takrat to bila velika ideja. Po drugi strani levičarji hočejo naenkrat na zahod! Vem kako je desnica labilna glede tega vprašanja z idejo, kako smo kulturno bližje Nemcem. S toliko večjo nejevero spremljam občudovanje V4 skupine.
    Čeprav sam menim, da je veliko pravih stvarih, desnih, v V4 in si želim, da bi Slovenci kaj k temu prispevali.

    • Ni res, da slovenska levica rine na zahod. Prav nasprotno. 40 krat se je Erjavec kot zunanji minister srecal z Lavrovom, nikoli z ameriskim drzavnim sekretarjem. Kucan ni imel nikoli kontaktov z Ameriko, zelo malo z zahodnimi Evropejci. Sarec in Cerar sta imela kar skupne seje slovenske vlade s srbsko. Sarec je bil kot premier clan Jankoviceve delegacije v Moskvi. Prali so milijardo denarja rezima, zelo verjetno v teroristicne namene, pod zahodnim embargom v osrednji drzavni banki, ki jo obvladujejo. Kje je usmerjenost na zahod? Kam na Zahod? Morda v Madurovo Venezuelo s Tomicevo in Kordisem vred…

    • Drugo pa glede visegrajske skupine. Cudim se, odkod take pavsalne trditve, kot da bi bil povsem nerazgledan. Po drugi vojni je bil tem drzavam vsiljen komunizem zaradi sovjetskega vojaskega skornja, ki jim je zavladal. In jih 40 in vec let tlacil in potiskal nazaj. Politicna in vsakrsna tradicija Ceske, Poljske, Madzarske, Slovaske je pa velika in ni nobenega razloga, da bi Slovenci nanje gledali zviska. Posebej Ceska je bila pred drugo vojno dalec bolj gospodarsko uspesna od slovenskih dezel. Slovenci smo imeli nekdaj tudi mocne vsakrsne kontakte, gospodarske, kulturne, sportne itd. s temi narodi skupne habsburske monarhije skupine skozi stoletja, dalec vecje kot z balkanskimi.

  4. Ni kaj dodati, le opustiti tisti “žal”. 100 let smo zapravili na balkanski povezavi!!! To pa je res žal!

Comments are closed.