“To bo neideološka stranka, ki bo promovirala ambicioznost in uspeh, ki bo promovirala podjetnost. Osnovno sporočilo je, da je treba presekati dosedanjo tranzicijsko politično prakso. Ukvarjala se bo izključno z reševanjem življenjskih problemov, prepočasno birokracijo, z ovirami, ki jih je sistem postavil malim podjetnikom in podobno,”
Sebastian Jeretič napoveduje pohod “županske stranke” na Rim (MMC, RTVS).
Je županska stranka realnost? Ne vem, a dvomim. Morda pa je. A to v resnici ni toliko pomembno kot dejstvo, da je ideja perverzna in nevarna za že tako defektno parlamentarno demokracijo v mladi državi.
Je lahko v našem političnem prostoru kaj slabšega od tega, da pridejo na oblast tisti, ki jih niste volili ali pa sploh niso po vašem političnem in vrednostnem okusu? Da, vsekakor. Županska stranka! Tega pojava se res gre bati. Če zdaj govorimo o razpadu državnega in (bog pomagaj) domoljubnega čuta, se bo prava razsežnosti odsotnosti državnega “sensa” pokazala, ko bodo, če bodo (upam pa, da nikoli ne bodo) zavladali ali sovladali župani. Njihov horizont sega do meje lastne občine; do občinskega smetišča, odlagališča, pokopališča. Njihova predstava države je nadvse poenostavljena: država je smetar na mojem odlagališču. Grobar na mojem pokopališču… Zato menim, da je eden največjih dosežkov tega parlamentarnega sklica ukinitev možnosti dvojne funkcije. Torej, biti poslanec, ki naj skrbi za dobrobit in interes celotne države, in biti župan, ki skrbi za svoje dvorišče.
A kot snovalci ideje načrtujejo, to naj ne bi bila prevelika ovira za odločni “pohod na Rim”. Kot namreč pravi Jeretič, ki stoji v ozadju projekta, “ideja “županske” stranke ni, da bi nepremagljivi lokalni veljaki sami kandidirali na parlamentarnih volitvah, ampak da bi novo stranko “učinkovito podprli”. No, vprašanje je, koliko ljudi bi takšen apel realno dosegel. A en poskus (Popovičev) se je svoj čas klavrno končal.
Vendar pa po drugi strani ne gre spregledati, da so ljudje močno razočarani, da imajo strank in njihovih zdrah čez glavo, da so časi težki in si želijo slišati obljube o enostavnih in hitrih rešitvah. In besednjak, ki ga premore “županski diskurz”, je poln poenostavitev, populizma, demagogije. V nekaterih primerih (denimo koprskega Popoviča) celo grobosti in skrajne arogance. In če nam res grozi berlusconizacija, nam najbolj z vstopom županskega duha v visoko politiko skozi velika vrata. Čista fevdalizacija države!
Več: Dnevnik
