Komaj se je začelo zdeti, da pluje nemška črno-rumena vladna barka na krilih dobrih gospodarskih rezultatov v mirnejše vode, že se je razbesnel nov vihar. Volilno leto 2011, ko bo na sporedu kar šest deželnozborskih volitev, se je začelo tako slabo, da se slabše sploh ne bi moglo.
Hamburg se je vrnil h koreninam
Na včerajšnjih volitvah v Hamburgu se je morala CDU po skoraj desetih letih posloviti od krmarjenja te mestne dežele, ene od treh v Nemčiji. Če jo je pred tremi leti volilo skoraj 43 odstotkov volivcev, je tokrat komaj preplezala magično mejo petine glasov. Da bi bil poraz še bolj boleč, so opozicijski socialdemokrati s skoraj 49 odstotki glasov in z dvainšestdesetimi poslanci v 121-članskem mestnem in deželnem parlamentu osvojili absolutno večino. Novi hamburški župan bo postal nekdanji minister za delo Olaf Scholz.
Izguba Hamburga za konservativce sama po sebi ne bi smela biti posebej boleča, če odmislimo dejstvo, da se še nikoli po drugi svetovni vojni niso odrezali tako slabo. Navsezadnje je drugo največje nemško mesto že izza časov Viljema II. “rdeča trdnjava”. Dolgoletna vladavina krščanskih demokratov in med letoma 2004 in 2008 celo absolutna večina sta bili po svoje nenaravni. Pravzaprav je bila zanju najprej zaslužna želja meščanov po večji varnosti, ki naj bi jo konservativci bolje zagotavljali, nato pa oseba donedavnega župana Oleja von Beusta. Slednji bi mirno lahko veljal za najliberalnejšega vodilnega krščanskega demokrata v Nemčiji in kot tak se je dobro prilegal splošnemu vzdušju v hanzeatskem mestu. Njegov kronski uspeh je bila prva črno-zelena koalicija na deželni ravni na Nemškem. Komaj se je lani poslovil od županovanja, že je barvno netipična vlada počila po šivih. Von Beustov naslednik Christoph Ahlhaus ni uspel prepričati zelenih, da ne bo čisto navaden konservativec. Jezil jih je s svojim nekdanjim članstvom v domnevno nacionalistični študentski zvezi in z visokimi stroški za varovanje svoje vile. Rezultat so bile nove volitve in županov potop.
Slabi obeti za naprej
Hamburški debakel bo krščanskim demokratom povzročal glavobol, ker bo nedvomno vplival na razpoloženje volivcev pred pomembnimi naslednjimi volitvami. Čez dober mesec bodo volivci namreč odšli na volišča tudi v veliki zvezni deželi Baden-Württemberg, tradicionalni postojanki konservativcev. Tam vladnima strankama preprosto ne sme spodleteti in v zadnjih tednih je kazalo, da se bosta vendarle obdržali v sedlu. Odločitev ljudstva daleč na severu pa bi utegnila skupaj z vse hujšimi težavami paradnega konja vlade, obrambnega ministra Guttenberga, tehtnico na jugozahodu spet prevesiti v prid zvezne opozicije. Pri tem je sicer vprašanje, ali ni hamburški izid hkrati prekrižal načrtov zelenih, da pridejo do prvega premierskega stolčka v kateri od zveznih dežel. Njihov skromni napredek in veličastna zmaga socialdemokratov postavlja stvari v opoziciji znova v običajno stanje.
Edina dobra novica za vladno koalicijo je okrevanje manjšega partnerja, liberalcev. Z odločilno pomočjo simpatične mlade voditeljice Katje Suding in nezadovoljstva dela meščanskih volivcev s popuščanjem krščanskih demokratov zelenih so se po dveh mandatih posta vrnili v hamburški mestni parlament. Pred odločanjem v Baden-Württembergu to ni brez pomena, saj bo usoda krščanskodemokratskega premierja in morda tudi Angele Merkel v marsičem odvisna od njihovega izkupička.
Foto: Wikipedia
