Michael Tanner: »V Sloveniji imate bolj socializem kot socialno državo«

30
584
Foto: Visio institut.
Foto: Visio institut.

Intervju z ameriškim ekonomistom Michaelom Tannerjem (raziskovalcem v Cato institutu).

Gospod Tanner, zakaj sploh potrebujemo pomoč države, socialne države? Ta je pogruntavščina zadnjih 100 let, ki je ustvarila nov velik razred, birokratski razred?
Mislim, da ne potrebujemo socialne države.

Ali imamo kakšno alternativo socialni državi?
Večino zgodovine je človeštvo imelo številne dobrodelne organizacije, privatne ali cerkvene. Te dobrodelne organizacije so skrbele za tiste ljudi, ki so bili nemočni ali so imeli samo trenutno določene probleme. Skrbele so osebno za vsakega človeka, ne birokratsko. Vpletanje države se je začelo daleč nazaj, kot si večina misliti ne more.

Ne z Bismarkom?
Ne, Bismark je bil dobrih 100 let nazaj, tu pa gremo celo 1.000 let nazaj. S kraljico Elizabeto in njenimi zakoni »Za revne« (Poor Laws).Ta zakon je določal, da država v povezavi z župnijami skrbi za lačne reveže, vdove, sirote itd. Vseeno pa so večina dela opravile številne dobrodelne organizacije, cerkvene dobrodelne organizacije, »prijateljska, »vzajemna«, »dobrodelna« združenja (npr. Shrivers, Adfels), ki so vsakega človeka unikatno, osebno oskrbele.

Napisali ste knjigo Revščina socialne države (Poverty of Social Welfare Policy). Kaj je glavno sporočilo te knjige?
Moje sporočilo je, da vladni programi naredijo kar solidno delo, da nahranijo lačne in dajo zasilno streho nad glavo za ekstremno revne. Tako jim blažijo rano revščine. Toda socialna država polom doseže v tem, da revnih ljudi ne more potegniti nazaj v aktivno življenje, ko bi se ti z delom lahko sami preživljali. Naš cilj ni, da ni še slabše, ampak da stanje izboljšamo, da reveže potegnemo nazaj v normalno življenje. Naš cilj bi moral biti, da imamo zelo malo revnih in nemočnih. In tu je socialna država šibka, saj naraščanja revščine ne more omejiti. Še huje, revne ljudi ujame v past revščine na dolgi rok, za vedno.

Ujame reveže v past? Da postanejo odvisni od države, zasvojeni od njenega denarja?
Ja. S pomočjo denarja, subvencij. Prav tako struktura vladnih programov, ki ljudem ne pomagajo priti ven iz revščine. Ti revni ne pridobijo spretnosti, navad, zmožnosti, izkušenj, znanj, da bi z delom lahko dosegli dostojno življenje. Do smrti so revni.

Zakaj se je socialna država tako razpasla, postala tako draga?
Ker je tako lahko politikom obljubljati nekaj, za kar sami niso odgovorni in ne plačajo iz lastnega žepa. To je politična ekonomija. Tiste skupine ljudi, ki v socialni državi pridobivajo priboljške, potem pri politikih lobirajo in zahtevajo pri politikih to nadaljevanje ali povečanje. Teh ljudi je vedno več. Tisti, ki pa z davki vse to plačujejo, pa majhnih povečanj davkov ne začutijo. In jih je manj kot volivcev, ki zahtevajo priboljške. Politiki volivcem obljubljajo priboljške, državni denar, subvencije, ker se naravno odzovejo na zahteve in pritiske volivcev, lobijev. Več kot politik publiki obljubi priboljškov, večjo verjetnost ima, da bo izvoljen. Tako politiki tekmujejo v tem, kdo bo volivcem obljubil več državnega, davkoplačevalskega denarja.

Na kratki rok?
Ja. Na kratki rok.

Kakšne prednosti ima socialna država?
Ena prednost je gotovo ogromna vreča denarja in drugih virov. Veliko večja vreča kot bi jo imela majhna dobrodelna organizacija. Druga prednost je, da lahko doseže večji obseg revnih ljudi kot privatne dobrodelne organizacije. Nenazadnje so tudi bolj univerzalne v storitvah, saj ne gledajo, kaj je popularno in kaj nepopularno in katere revne osebe so jim ljubše, katere pa ne.

Kakšne slabosti ima socialna država?
Prvič so reveži odvisni, zasvojeni od prejemkov denarja, ki jim iz socialne države redno priteka na TRR. Struktura subvencijskih plačil (podpor) revežem dela proti revežem, jih ujame v past večne revščine. Primer: slovenska samohranilka z dvema otrokoma dobi na račun od države letno kar 10.000€, to je več kot je minimalna plača v Sloveniji. Zato se ljudje nočejo več zaposliti na slabše plačanih delovnih mestih, ker bi jim denarno šlo slabše kot sedaj. A kratkoročno je to sprejemljivo, na dolgi rok pa bo izgubila primerjalne prednosti na trgu dela.

Drugič, socialna država je prevelika. Birokratska. Plačevati je potrebno ogromno birokratov. Sistem postaja vse bolj nepregleden. Ne zmore se soočiti z individualnimi problemi, s katerimi se reveži soočajo.

Ljudje zapadejo v revščino zaradi nenadnih okoliščin, majhnih osebnih problemov. Če se z njimi nekdo osebno ukvarja, jim lahko učinkovito in hitro pomaga. Tako reveži lahko hitro pridejo nazaj v normalno življenje. Tu pa imamo neosebni birokratski aparat in redni čeki z denarjem nič ne rešijo, ampak celo poslabšajo situacijo.

Slabosti socialne države so, da je prevelika, preveč toga, birokratska, ogromno denarja ponikne preden doseže revne. Birokratska socialna država se ni sposobna dobro spopasti z individualnimi problemi reveža in njegovimi osebnimi vzroki zaradi katerih je padel v revščino.

Kaj pa slabost socialne države, večgeneracijska revščina? Pred leti so imela obrobja Londona in Pariza nasilne proteste, mularija je plenila in požigala trgovine, avtomobile. Kasneje se je izkazalo, da so bili to mladi, ki so stalno brezposelni, na subvencijah. Še hujše, tudi njihovi starši so vse življenje na subvencijah, njihovi dedki in babice prav tako niso nikoli delali in zaslužili enega €. Živijo v državnih stanovanjih v getih revščine, ki se širi.
Ja, to ni samo v Londonu. To se zelo hitro širi po vsem svetu. To je tragično, ker otroci med odraščanjem to »podporo« vidijo kot normalnost, kot model normalnosti. Socialno državo vidijo kot njihovo sveto pravico, kot veliko košaro številnih pravic, ne pa kot zadnjo, najbolj bedno možnost.

Kaj pa zlorabljanje socialne države? Ljudje se zavedajo vedno bolj pohlepne države, ki jim vsako leto več denarja ukrade iz denarnic. Mnogo več jim država pobere kot jim vrne s subvencijami. Zato iščejo načine, da od države vsaj drobiž dobijo nazaj. To je v Sloveniji šport. Verjetno povsod po svetu ljudje skušajo izigrati socialno državo.
Seveda se dogaja veliko zlorab in prevar. Ljudje rečejo,»Revni so leni« ali » revni so pametni, ker se znajdejo«. Toda tudi pošteni ljudje, ki ne zlorabljajo sistema, so ugrabljeni, ujeti v past. Tako v prevarah ne vidim vira problemov, ampak posledico. Vir problemov vidim v sistemu. Sistem je treba kriviti. Ljudje so v osnovi racionalni, pametni. Oni se samo odzivajo. Lahko jim rečemo, da so leni. Toda sistem jim to omogoča. Na bolan sistem se odzivajo pametno. Oseba se vedno prilagodi sistemu. Zato moramo kriviti slab sistem.

Foto: Visio institut.
Foto: Visio institut.

Kdaj socialna država zdrsne v socializem. V Sloveniji imamo 70% podjetij v državni lasti, 90% zdravstva je podržavljenega in 99,9% šolstva je državnega.
Razlika je v tem, kdo je lastnik. O socializmu govorimo, kadar si država (vlada, politika) lasti podjetja, šole, bolnice. V Sloveniji imate bolj socializem kot socialno državo. V socialni državi pa so podjetja, bolnice, šole v privatni lasti, delničarski lasti.  Socialna država za razliko od normalne države pobira veliko večje davke iz gospodarstva, iz kapitalističnega sistema in to veliko vsoto po svoje razdeljuje, da lahko pomaga revnim. Toda ni nujno, da je povsod enako.

Katere evropske države so glede socialne države ekstremne: maksimalne, minimalne v vaši zadnji študiji The Work versus Welfare Trade-Off: Europe?
Mi smo odkrili, da je Danska na vrhu socialno radodarnih sistemov. Kar dobrih 30.000€ na leto dobi samohranilka z dvema otrokoma. Druga je Velika Britanija. Medtem, ko je Slovenija v tej kategoriji nekje v sredini z 10.000€. Na dnu pa so najrevnejše evropske države Bolgarija, Romunija. Tu je tudi nižji standard, nižje plače, zato so tudi nižje podpore.

Katera država pa je optimalna, da ima dober socialni sistem?
Mislim, da nobena od njih nima v celoti pravilen socialni sistem. So pa nekatere na poti do njega, gredo v pravo smer. Npr. Slovaška in Nizozemska. Slovaška z reformo zmanjšuje breme, ko človek zapusti socialni sistem in sprejme službo: postopno mu znižajo znesek podpore, ko se revež vrne na delo tako, da ne občuti tako velike izgube denarja. Nizozemska pa uvaja stroge delovne zahteve, da morajo ljudje vzeti službe, ki se jim ponujajo, drugače bodo zgubili denarno podporo. Obe reformi sta zelo dobri.

V Sloveniji smo zmanipulirani, da v ZDA reveži umirajo na ulicah, čeprav tega nisem videl, ko sem bil 3 tedne v NYC. Šokiran sem bil, ko sem gledal vašo zadnjo študijo, kjer je veliko ameriških držav (npr. Havaji) nad evropskim povprečjem in tekmujejo po radodarnosti s skandinavskimi državami kot je Danska. Katere ameriške države so glede socialne države ekstremne?
Havaji so najbolj radodarna država. To pa zato, ker so tam stroški življenja daleč najvišji (najem stanovanj itd). Pa potem države na severovzhodu: New York, Connecticut, New Jersey, Maryland. Te ameriške države imajo višje podpore kot evropske države z edino izjemo Danske, ki ima najvišje socialne podpore. Povprečje ZDA pa je v evropski sredini. Malenkost bolj so radodarne od Francije in manj od Švedske.

Ste katolik?
Ne. Bil pa sem vzgojen v katoliški družini.

Poznate katoliški socialni nauk, učenje?
Ja. Jezus je učil solidarnost z reveži, z ubogimi, kar je dobro. To je cilj: pomagati revežem.

Ali lahko primerjate socialno državo s katoliškim družbenim naukom?
Jaz ločim med sredstvi in cilji. Cilj je biti solidaren. Toda, kako biti solidaren, socialno pravičen, kako pomagati revežem? Bistven je cilj in potem moramo iskati najboljše poti do cilja. Krščanski socialni nauk spodbuja pomoč revnim, vzgajanje revnih, da postanejo samostojni. To je dobro. Sploh osebna pomoč revnim.

Redistribucija (država vzame denar delavnim in ga razdeljuje »potrebnim«) ni najboljši način pomoči revnim, sploh ni učinkovit način. In tudi vedno več katoličanov se danes strinja, da so bile številne metode solidarnosti zadnjih desetletij napačne, neučinkovite, škodljive. Udejanjati solidarnost skozi državo, z državno pomočjo, z birokratskim prerazdeljevanjem denarja je slabo. Nima rezultatov v potiskanju revnih ven iz revščine.

Na drugi strani je podjetništvo v tridesetih letih zaradi svobodnega trga in vladavine prava iz revščine potegnilo milijardo ljudi iz lakote, revščine. V zgodovini človeštva se je kapitalizem ravno v premagovanju revščine najbolj izkazal. Nobeden ni revežem bolj pomagal v zgodovini kot kapitalizem. Enostavno: poglejmo Argentino, iz katere prihaja papež. Pred 30 leti je bila Argentina mnogo bogatejša od Čila, imela je tudi manjši delež revežev. Čile je imel višjo stopnjo revežev kot Argentina. Danes je obratno: Čile je danes bogatejši. Čile je takrat naredil liberalne reforme, Argentina pa je »pomagala« revežem s pomočjo državnega, birokratskega sistema, krepila je vlogo socialne države. Danes pa je Argentina bolj revna od Čila in ima veliko večjo stopnjo revščine.

Drugi del intervjuja bo na Časniku objavljen v prihodnjih dneh.

30 KOMENTARJI

  1. Vsekakor bi bilo bolj koristno denar dajati Karitasu, kot birokratom… Najbolj noro je pa ko denar dobi status “pravice”. Takrat se vsem zmeša, socialnim delavcem in revežem. To je socializem. Denar ni pravica.
    A zmeša se tudi Karitasu. Za pomoč pri Karitasu moraš prinesti potrdilo, da si že na podpori od države. Moraš prinest potrdilo, da imaš status reveža. In ta status te ohrani reveža do konca.

    • Se vam ne zdi, kot da bi g. Pavel postavljal vprašanja? Le da brez ‘firerja’ in ‘frizlov’ (ne znam narisati pomežika …)

      • 😮

        Ja, pa res! Kot da bi gospod Pavel spraševal in gospod Pavel odgovarjal!!! Groza! Koga vse je gospod Pavel prepričal!

      • Marta, g. Pavel je vseved. On nikoli nič ne vpraša. To ste še včeraj trdili po večletnem poznavanju Pavla.
        Zdaj vas pa res ne razumem.

          • Marta, to pa naredi navidezna anonimnost forumskega komentiranja, ki nudi ljudem utvaro, da si lahko brez posledic spucajo svojo dušo in se olajšajo na način, ki si ga v realnem življenju, ki pogosto zahteva vrsto inhibicij, da bi vedenje ostalo v okvirih osnovne omikanosti, ne morejo privoščiti.

            Več pametnega o tem bi lahko povedala recimo gospoda Freud in Jung. 🙂

  2. Upam, da bo današnji gost kaj bolj realen in kritičen do papeževe dokaj socialistične enciklike. Pred meseci je bilo na TF omizje, kjer pa je večino avtorjev in publike hvalilo enciklike in Edi Kovač je znorel na moje vprašanje o socialističnosti. Upam, da kdo z Chaufenom naredi oster intervju in ga objavi na Časniku.

    Še vedno upam, da bo ta dobri papež spozna hudičevost socializma in pride v Slovenijo fanatičnim ovcam sporočiti: ” Socialisti ste. Fašisti ste. V hudem grehu živite!” Kajti samo kaj takega deluje pri kolektivističnih Slovencih.

    “O papeževi okrožnici in aktualnosti ameriških volitev

    V četrtek, 11. februarja ob 18h pride na obisk v Galerijo Družina, Krekov trg 1 v Ljubljani dr. Alex Chafuen, predsednik fundacije Atlas in avtor knjige Faith and Liberty, ki je pod slovenskim naslovom Vera in Svoboda izšla pri Inštitutu Karantanija v sodelovanju z Mohorjevo družbo.

    Dr. Chafuen je redni kolumnist za enega najbolj vplivnih spletnih portalov Forbes.com, kjer piše o podjetništvu in prizadevanjih za podjetništvu prijazno institucionalno okolje. V svojih delih je usmerjen v temeljna načela krščanstva. Chafuen veliko piše tudi o okrožnici Laudato si. Zanimivo bo slišati njegovo mnenje o vsebini okrožnice, predvsem v tistih delih, kjer se papež Frančišek dotika vprašanj porazdelitve dohodka in skrbi za okolje.

    V drugem delu bo beseda nanesla tudi na aktualnost predvolilne tekme za predsedniški položaj v ZDA. Dr. Chafuen je dober poznavalec političnega življenja v ZDA o čemer je pripravljen spregovoriti tudi slovenski javnosti.

    Okroglo mizo bo povezoval Mitja Steinbacher s Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu.”

    • Pavel,
      ali ste med branjem intervjuja dovolili, da vam besede govorca odzvanjajo v srcu in ali ste pri tem zaslutili, da je mogoče proti škodljivim značilnostim socializma v družbi pričevati tudi na kultiviran način, v zmernem in razsodnem tonu, brez žaljivih ukrasnih pridevkov in prispodob o soljudeh?
      Dvomim. Sicer si v svoji domišljiji ne bi dovolili celo papežu polagati v usta besed, ki pričajo o vaših sovražnih sodbah o sodržavljanih.

      Mnogokrat zaman pričakujete pozitiven odmev vaših besed pri ostalih komentatorjih. Tega ne doživite prav zaradi vašega zgrešenega načina podajanja mnenj. Zgledujte se po gospodu Tannerju 🙂

      • “v zmernem in razsodnem tonu, brez žaljivih ukrasnih pridevkov in prispodob o soljudeh?”

        Bolj kot za gospoda Pavla je to značilno za njegove oponente in komentatorje na reporter.si.

  3. A sta bila Hanžek, Tomićka in Lukafakis na tem predavanju?

    A bodo imeli kako skupno okroglo mizo?

    A pride tudi Žižek?

  4. Ma ta nesrečni gospod Pavel, ki si upa kritizirati celo škofe!!!! Okužil je celo sirskega škofa, ki je izjavil:

    “Odgovornost škofa je, da uči in da svoj vpliv uporabi za posredovanje resnice. Zakaj se vaši škofje bojijo spregovoriti? Seveda bi jih kritizirali, a to bi jim dalo možnost, da se branijo in da branijo resnico. Zapomnite si, da tišina pogosto pomeni soglasje.”

    “Francoska škofovska konferenca bi nam morala zaupati, tako bi bili škofje bolje obveščeni. Zakaj škofje molčijo ob grožnji, ki je danes ogroža tudi vas? Ker so politično korektni. Ampak Jezus nikoli ni bil politično korekten, on je bil samo političen!”

    Več na https://www.domovina.je/sirski-nadskof-evropejcem-egoizem-in-hlapcevski-interes-bosta-na-koncu-ubila-tudi-vas/

    Oh ta gospod Pavel! Kaj vse počne!

  5. V Sloveniji je knjižno številko z devetimi nulami 1000000000 poimenovati milijarda i ne bilijon. Besedo smo vzeli iz ruščine in ne angleščine. Podobno se mi zdi smiselno uporabljati uveljavljeno in ne ameriško terminologijo za komunizem, socializem, kapitalizem…

  6. Intervju je poučen. Kar pa z moje strani ne pomeni, da bi se večinsko strinjal s tem, kar izpraševani iz Cato-instituta pravi. Poučen je tudi zato, ker naš avtor RŠ intervjuja nikoli ni želel ločiti med pojmoma socializem in socialna država. G. Tanner to vendarle loči.

    Razlika je bistvena. Socializem se veže na totalitarni režim, z vso njegovo temačnostjo in teptanjem človeškega dostojanstva, socialna država je pa koncept znotraj kapitalizma.

    Tanner sicer sporno trdi, da socialna država predvideva privatno lastništvo šolstva in bolnic. Kar je sicer za evropske razmere nekoliko lovska izjava. Jaz bi rekel, da dopušča, ne predvideva. Nobena evropska država ( z izjemo gimnazijskega nivoja v Belgiji in na Nizozemskem) nima večine šolstva in bolnic v privatnih rokah ( večje bolnice so večinoma mestne, univerzitetne ali državne), pa venda ne gre za socialistične države.

    Prepustiti vso socialo dobrodelnim pobudam, je zame slaba ideja. Zadeva ne znese. Nikjer ni empirično zadostna. Preveč ljudi ostane v socialni, zdravstveni, kulturni stiski itd. Vsaj za družbo, ki se želi imenovati humana.

    Socialna država je civilizacijska pridobitev. Ne sme pa hipertrofirat in se preveč birokratizirat. Demokratični in strokovno jo je možno usmerjat, krmiliti tako, da doseže dobro razmerje cost/benefit in da je komplementarna socialni dobrodelnosti in prostovoljstvu.

    Skratka, od modrega Aristotela naprej imamo vodilo, da je dobro izbirati zmerno zlato srednjo pot in krmiliti med skrajnostmi. V tem primeru skrajnostmi liberalnega individualizma, ki ga zagovarja intervjuvanec in kolektivizmi, ki človeka oropajo za svobodo, radovednost in iniciativnost.

    No in v tej zlati sredini se nahaja katoliški družbeni nauk, ki mu samo pristno in doživeto sledi tu kritizirani papež Frančišek s svojimi okrožnicami in nastopi, tu se nahaja tudi krščanski personalizem, iz katerega izvirajo prepričanja tu kritiziranega patra Edija Kovača.

    In taka je približno platforma zmernega kandidata med ameriškimi republikanci, guvernerja Ohia Johna Kasicha, ki je v svoji državi z vso odogovornostjo uravnotežil proračun ( dosegel njegov presežek), zmanjšal nekatere davke, povečal zaposlenost, a zdaj na grozo desnice tudi povečal izdatke za Medicaid – torej za državno kritost zdravstvenega zavarovanja ljudi, ki ga ne morejo plačati in uvaja nove državne programe glede boljšega zdravljenja in socialne vključenosti psihiatričnih bolnikov, odvisnikov od drog in za spodbujanje podjetnosti v manjšinskih skupnostih, kar v Ohio-u pomeni predvsem med črnskimi skupnostmi.

    Gospodom iz ultraliberlanega Kato-inštituta to, kar dela Kasich s presežki v svojem proračunu, seveda ni povšeči in zanesljivo ni njihov kandidat. Moj pa bi bil.

    Tako kot Frančišek seveda je in bo moj papež, pa če se na slovenski medijski sceni, tudi na časniku.si, nekateri trikrat prekopicnili v salto mortalu z dvojno spiralo vred. Me ne impresionira dovolj. 🙂

    • Ti pač katoliški družbeni nauk razumeš po svoje in ne tako kot je mišljen. Spregledal si opozorila o dvoumnosti vsakega napisanega socialnega nauka in misliš, da je katoliški družbeni nauk v bistvu to, kar nam je kardelj zapustil, ko je govoril o “znanstvenih zakonitostih družbe”. Socialna država je namreč že zdavnaj izstopila iz družbenega nauka Cerkve in vse bolj sledi slavnemu Kardelju (od Goebbelsu dalje).
      IF, državne bolnice so manjšina. Večina bolnic v Evropi je privatnih, tudi univerzitetnih, ki so privatne. Potem so pa še cerkvene bolnice.
      Zavarovanje je pa državno, večinoma.

      • Kolikor vem, dunajska AKH kot največja avstrijska, ni privatna bolnica. Podobno vrhunska v Innsbrucku tudi ne. Nekaj bolnic v Italiji vem da je privatnih, tudi cerkvene so med njimi, ampak daleč od večine. Kolikor je meni znano, tudi večina univerz na evropskem kontinentu ni v privatnem lastništvu. Nisem se pa v tematiko lastništva, priznam, pretirano poglabljal in lahko ob priliki preverim.

        • Imaš pa prav recimo, v Angliji je vse pod NHS kapo. Ali skoraj vse. Če si angleški gospod, potem to deluje, zgleda.
          Toda, pri socialni državi niti ne gre za zdravstveni sistem. Niti za izobraževalni sistem, ampak bolj za sistem podpor, za podeljevanje “statusa reveža”. To je zlo socialne države.

  7. Gospod IF je zapisal: “Socialna država je civilizacijska pridobitev.”

    Sprašujem ga, ali je pri tej trditvi upošteval dejstvo, da zapovedana krepost ni krepost? Dejstvo, da socialna država v smislu solidarnosti kastrira svoje prebivalce?

  8. Gospod IF, pravite, da se sociala kot dobrodelna pobuda nikjer ni izkazala kot zadostna.

    To povsem ne drži. V ZDA se je pokazala kot povsem zadostna. Res pa je, da je tam kultura malo drugačana. Tam veljata dva samoumevna postulata: vsakdo sam poskrbi zase in pomagaj pomoči potrebnemu.

    Američani radi pomagajo, ne pustijo se pa izkoriščati.

    • Ah daj no, kje živiš! Ameriška desnica, predvsem tea-party, trdi republikanci in libertarci napadajo prav kot trdijo preveč socialne države v ZDA. Torej, tudi v ZDA ni vsa sociala temelječa na prostovoljstvu, daleč od tega.

      Konkretno sem zapisal za program Medicaid. Johna Kasicha, republikanca, guvernerja trenutno cvetočega Ohio-a, ti isti desničarji kritizirajo, zakaj širi programe in povečuje izdatke za Medicaid. Ki je kaj? Prispevek države za tiste, ki si ne morejo sami plačati zdravstvenega zavarovanja. Okoli 20% Američanov dobiva Medicaid. In še priseljenjci. Urgentni centri v ZDA v nasprotju z domnevo razširjeno pri nas ne zavrnejo nobenega pacienta, ne glede na zavarovanje, ki zahteva nujno medicinsko obravnavo, bodisi intenistično, bodisi travmatološko ali nasploh kirurško.

      Medicaid v ZDA je torej del socialne države, ne prostovoljstva. Javne šole so v ZDA tudi urejene po načelu socialne države, torej za vse otroke, npr. otroke staršev- brezdomcev, brezposelnih. Problem je, ker pogosto niso primerljivo kvalitetne kot privatne in so otroci revnih lahko prikrajšani.

      Če smo humani, brez socialne države ne gre. Gospodje in gospe z Ph.D. v raznih visoko zvenečih inštitutih liberalnega ali keynesijanskega ali socialističneg značaja ponavadi živijo v svojih slonokoščenih stolpih in gradijo svoje puristične ideološke konstrukte – življenje ljudi pa zahteva nekaj čisto drugega.

      Zahteva rešitve, ki so pragmatične, ki se dotikajo konkretnega človeka in so navadno kompromisne. Ker je tako realistično in najbolje.

  9. Še nekaj, glede an to, da sem tu izgleda edini, ki zagovarja, da socialna država, čeprav racionalno, moči ekonomije ustrezno dimenzionirana in učinkovita, vendarle mora biti.

    Namreč določilo Ustave RS. Ustava RS že v drugem členu izrecno določa: SLOVENIJA JE PRAVNA IN SOCIALNA DRŽAVA. (!)

    Čeprav je intelektualna svoboda in s tem popolna svoboda diskusije in mnenj hvalevredna stvar, vas moram vseeno spomniti, da s tem, ko ste proti socialni državi, vsaj v Sloveniji ZAGOVARJATE PROTIUSTAVNE IDEJE. 🙂

    • Gospod IF,
      ste upoštevali dejstvo, da smo v Republiki Sloveniji, ko smo vstopili v EU, sprejeli človekove pravice kot najvišjo stopnjo prava, ki je nad ustavo? Če se v ustavi kaj ne ujema s človekovimi pravicami, se mora ustava spremeniti. Najvišje sodišče je tisto za človekove pravice, ki je izven Republike Slovenije.

      Tako da … dokler ne nasprotujemo človekovim pravicam, smo na dovoljeni strani.

    • Ustavo so pisali socialisti iz Demosa, Podtaknjenci komunisti v Demosu in vladajoči komunisti. Le kakšna naj bo torej?

  10. Tale intervju me je navdušil. Tudi veliko novih stvari je, ki jih nisem vedel. TANNER je neprimerno bolj učinkovit kot jalovi slovenski liberalci.

    Je pa avtor amater!
    Kot sem zadnjič detektivsko ugotovil v tekstu zamejskega Slovenca o italijanskem fašizmu, da na 3 straneh POZABI??? omeniti bistveno zlo in definicijo fašizma, ki je SOCIALIZEM. Ampak je zanj, kot za Primorce posebej in vse Slovence, edino zlo italijanskega fašizma to, da je bil proti slovenskemu narodu. Zaradi takega mišljenja smo Slovenci še danes globoko v dreku in v zlu socializma.

    Ker mi je vrednostno
    1.vera,katoliška vera
    2. politično prepričanje
    3. “filozofiranje”,

    mi je padlo v oči, da avtor ni profesionalno zagrabil informacije, da TANNER prihaja iz katoliške družine, ni pa več katolik. To je problem 90 do 99 procentov zahodnih katoličanov, da po birmi, po soočenju s seksualnostjo, ODPADEJO. Avtor bi moral profesionalno zagrabiti nitko, ki mu jo je intervjuja nec ponudil in jo vleči.

    Tudi nihče od katoliških? komentatorjev tega bistva ni opazil.

    Se pa dogaja seveda, da sodobni “profesionalni ” novinarji hodijo na intervjuje s spiskom vprašanj, ki jim jih urednik pripravi ali cenzurira in jih le ti na intervjuju samo robotsko berejo. To je tudi posledica socializma.

    • :(? Tega ne razumem. Si postal razcepljena osebnost, da se o sebi izražaš v tretji osebi ednine in si sam v tej obliki deliš javne kritike?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite