Metadonska terapija socialnih služb

54
533

OpijPred dnevi je po medijih zakrožila novica o tem, da je škofjeloški Center za socialno delo zakonskemu paru začasno odvzel vseh sedem otrok. Novice so bile relativno skope, tako si človek težko ustvari verodostojno sliko, a redki objavljeni podatki vendarle puščajo za seboj več kot le senco dvoma, da je skrajni  ukrep Centra za socialno delo resnično upravičen in primeren. Kar ne nazadnje potrjuje tudi hiter odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki bo predlagalo nadzor nad postopki Centra, in to kljub temu, da še niso dobili pritožbe na odločitev o odvzemu.

Dvom v upravičenost ravnanja Centra je seveda spodbujen tudi, z blago rečeno slabimi izkušnjami z delom socialnih centrov v preteklosti, denimo v primeru koroške deklice.

Vera kot opij za otroke

Da je družina Hojkar Šavli nenavadna, ni nobenega dvoma. Celo s tem bi se lahko strinjal, da življenjski slog obeh staršev v določenih pogledih za otroke in njihov razvoj ni ravno najbolj idealen. Vendarle pa hudo dvomim, da je odvzem otrok pravšnji ukrep, ki jim bo zagotovil lepšo prihodnost. Vedno se je treba vprašati, kam bodo ti otroci šli? H kakšnim družinam? V dom? Razbitje družine je pač skrajen ukrep, ki je za otroke v vsakem primeru huda čustvena preizkušnja in situacija mora biti  res brezupna, da bi posegli po takšnem ukrepu. Direktorica škofjeloškega Centra seveda trdi, da je situacija bila skrajno nevarna in brezupna. Pa je temu res tako?

Iz tistega, kar sem zasledil v medijih, v to resnično ne verjamem. Na fotografiji družine, ki je bila spomladi objavljena v Nedelu, je družina videti kar dobrovoljna. Otroci so svetlih obrazov, nobeden izmed njih ne daje vtisa, da je nesrečen. Tudi podatek, da pri hiši ni televizorja, radia in dostopa do interneta, v današnjem času ne pomeni nič slabega. Res je nenavadno, da starša že nekaj let nista bila v trgovini, ampak otroci niso lačni. In dejstvo, da jedo dan ali dva star kruh, ne pomeni nič slabega. Pred štirimi desetletji smo več dni star kruh jedli v vsaki družini. Pravzaprav je katastrofa, da se dandanes na tone en dan starega kruha pomeče v smeti.

Hude besede so zapisali v odločbi o odvzemu. Da je denimo v družini prisotna “religiozna zloraba otrok”, da starši otroke “čustveno zlorabljajo”, da je v družini prisotno fizično nasilje ter, da starši zanemarjajo skrb za šolanje in zdravje otrok. Če se najprej lotimo slednjih argumentov, je že iz objavljenih podatkov razvidno, da očitki ne držijo. Do letošnjega šolskega leta je namreč mati poučevala otroke na domu, kar zakon dovoljuje, v letošnjem letu pa so otroci začeli hoditi v šolo. Po podatkih iz medijev so starši otroke tudi pošiljali na sistematske preglede. Tako se resnično sprašujem, na kakšni podlagi so socialni delavci zapisali argumente o zanemarjanju skrbi za šolanje in zdravje otrok? Še več, to, da so otroci začeli hoditi v šolo, postavlja v čudno luč argumente Centra, da starši niso pripravljeni sodelovati s Centrom in odklanjajo njegovo pomoč.

Še posebej pa bode v oči trditev o religiozni zlorabi otrok. Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšne strokovne kvalifikacije ima tisti, ki je postavil takšno diagnozo in na kakšen način jo je utemeljil. Že mogoče, da so starši otrokom grozili s božjo jezo, ampak za božjo voljo, ali zaradi tega vzamete otroka iz družine? Koliko otrok so doslej odvzeli staršem, ker so otrokom rekli, da jih bodo odnesli cigani, če ne bodo pridni? Razlika je seveda očitna – v veri, tem opiju za ljudstvo. Mimogrede, ko smo že pri drogah – koliko mladoletnih odvisnikov Centri za socialno delo odvzamejo staršem? Najbrž samo tiste, katerim starši ne zagotavljajo ustreznega okolja za psihofizični razvoj.

In od kod je med mladoletniki toliko težav z uživanjem drog in alkohola, če pa Centri za socialno delo tako vestno umikajo iz družin ogrožene otroke?

Mediji kot vir informacij socialnih služb

Najbolj bizarna pa je informacija, objavljena v medijih, da se je Center za socialno delo začel z družino ukvarjati potem, ko je bila spomladi predstavljena v prispevku v Nedelu. Človek se namreč vpraša, čemu služi vsa razvejana mreža socialnih služb, s socialnimi delavci po šolah, v Centrih za socialno delo in še kje. Škofja Loka pač ni New York ali London in družina, kakršna so Hojkarjeva, se ne more kar tako skriti, še zlasti, če živi v samem središču mesta. Konec koncev so nekje zagotovo na dosegu roke obstajali podatki o veliki družini, v kateri je zaposlen samo oče. O družini, ki je glede na podatke pogosto dobivala obleke pri dobrodelnih organizacijah. O družini, ki je pet od sedmih otrok šolala doma. In o družini, ki živi tako neobičajno življenje. A je Center za socialno delo zanjo izvedel šele iz medijev, kjer niti ni bila predstavljena zaradi stiske, temveč zaradi nenavadnega življenjskega sloga. Zlonamerni bi utegnili reči, da zaposleni na Centru, namesto da bi iskali pomoči potrebne, berejo časopis.

Vsaj zaenkrat je videti, da zadeva močno smrdi. Morda se bo izkazalo tudi drugače. Celo zelo verjetno je, da bo inšpekcija ugotovila, da je Center postopal po pravilih. In bodo na koncu kratko potegnili tisti, ki so ali bodo opozorili na napake, kot se je to v primeru koroške deklice zgodilo eni od tožilk. Ker vrana vrani pač ne izkljuje oči, še zlasti, ker verjetno ne gre za napako socialnega delavca, ampak za sistemsko težavo, zaradi katere je velikokrat slišati kritike, da so centri za socialno delo namenjeni sami sebi. Ena razbita družina je pač majhna cena, še zlasti, če je “patološko religiozna”.

Vir fotografije: Blitz blog

54 KOMENTARJI

  1. Naša sodna praksa omogoča “preprodajo otrok”.

    To sem se prepričal na primeru, ko sta zaradi bolezni umrla starša, ki sta živela pri babici in katera je skrbela za njiju v bolezni in za njunega otroka vse od rojstva dalje več let. Živeli so v pristni družinski skupnosti.

    Toda poglejte! Center je po smrti staršev odvzel babici otroka in ga dal v skrbništvo tujemu človeku, to je delavki, ki je delala na centru.

    Čeprav je babica vložila pritožbo in celo tožbo ni nič pomagalo, ker je bila zavrnjena, češ da ni stranka postopka in da nima upravičen pravni interes.

    Center pa tudi sodišče je spregledalo mednarodno Konvencijo o otrokovih pravicah do družinskega življenja.

    Tudi pri otrocih se dogajajo pod krinko pravne države krivice.

    • Drži, da se dogajajo krivice. A lažje kot anonimno jih je odpravljati, ko zberemo dovolj poguma, da dejstva predstavimo javnosti. Slednje seveda praviloma ni v interesu majhnih otrok, a vsaj ko odprastejo, je. Tačas pa izkoristiti vsa druga pravna sredstva in pomoč srčnih ljudi.

  2. Iskreno upam, da je babica iz opisanega primera vztrajala pri svoji zahtevi za skrb za otroka.

    Drugače pa menim, da bi bilo potrebno zbrati primere delovanja državne mašinerije na področju kobajagnega varovanja pravic otrok, pri čemer institucije svoje zlorabe skrivajo za tančico zaprtja postopkov pred javnostjo zaradi varstva pravic otrok, čeprav v te postopkih te pravice najbolj kršijo ravno zato KER lahko povsem brez nadzora.

    • Pravico do vpogleda v te za javnost zaprte postopke ima socialna inšpekcija, ki tako ima moč, da spreminja sistem…

  3. Mene kar trese od groze zaradi tega odvzema otrok. Direktorica centra nima ninič pametnega za povedat, da se je novinarji raje izogibajo, ker bi jo morali kaj vprašat. Starša sta preprosta človeka in ne vem če se bosta znala upreti tej pokvarjeni mašineriji. Menda mamo kar pošiljajo k psihiatru na pregled. Grozljivka!!!

    • Zdravko, jaz sem med postopki za stike s svojim otrokom prostovoljno šel k psihiatru. Dvomim, da ima predpisano, kateremu psihiatru mora. Na njenem mestu bi se izogibal vernim in šel kakšnemu ateistu (nisem napisal antiteistu), ki bi čutil toliko večji pritisk, da mora biti objektiven.

  4. Okrog CSD jev po Slo se je nabralo kar nekaj negativnih zgodb in mogoče je res čas, da se vsebinsko malo prevetrijo – tako s stališča pooblastil kot tudi s stališča stroke, na kateri temeljijo njihove odločitve. Njihove "strokovne" odločitve imajo lahko doživljenske posledice na vse, ki se jih dotaknejo – posebej otroke. Je pa to težko in zahtevno ter odgovorno delo zato je verjetno velikokrat odločitev odvisna tudi od človeškega faktorja.

    • Srečko Černjak, strokovnjaki so pred leti premislili, da bi za hitrejše urejanje družinskih zdrah in kvalitetnejšo podporo države družinam bilo bolje, da se del pristojnosti s sodišč prenese na centre za socialno delo.

      Tudi sam imam pozitivne izkušnje s to spremembo. Moj novi sodni postopek poteka opazno hitreje od starega.

      A opažam veliko zadrego. Strojnike do diplome čaka zelo težak študij z veliko matematike. A edina škoda, ki jo lahko naredijo, je nekaj uničenega pleha. Po drugi strani socialne delavke imajo relativno zelo lahek študij, ki jih ne pripravi kvalitetno za opravljanje zahtevnih nalog. Tako le najbolj empatične socialne delavke delajo sprejemljivo kvalitetno. Številne druge pa lomijo ne pleh pač pa ljudi. Ob reformi zakonodaje bi morala slediti reforma izobraževanja. In slednji seveda tudi reforma nagrajevanja.

  5. Zanima me, zakaj SCD ne ravnajo podobno ob obravnavi romskih družin? Izgovor, da so odnosi do romskih otrok vpeti v njihovo kulturno podstat ne “zdrži”. Pred zakonom smo vsi “enaki”.
    Rad bi slišal strokovne utemeljitve za “religiozno zlorabo” otrok. Ne bi se čudil, da bo ta verodostojna in strokovno podprta z mnenj znanih /protiverskih/sociologov religije.

    • Odnosi do romskih otrok seved so “vpeti v njihovo kulturno podstat”.

      Strinjam se le, da bi bilo zanimivo videti statistike, koliko romskim družinam so bili vzeti otroci. In zaradi katerih razlogov. (Lakota, pomanjkanje, zanemarjanje?)

    • Če imajo Cigani zaradi svoje kulture privilegije, potem bi morali to imeti tudi verni ljudje, saj je svoboda vere zapisana v ustavo.

      Enako velja za pravico, ki omogoča staršem vzgajanje otrok v skladu s svojo vero.

  6. Se vam zdi res primerno, da sodite oz. razglabljate o specifičnem privatnem družinskem problemu, ne da bi, kot sami priznavate, imeli sploh kakšen verodostojen podatek? Meni se zdi skrajno neprimerno.

    • luka, hvala ti za tvoj zapis, po vsem balastu, ki se o tej temi nabira po medmrežju, so tvoje besede prve, ob katerih se mi zdi, da govorijo ne le iz srca, temveč tudi iz zdrave, kmečke pameti.
      Se popolnoma strinjam s teboj.

    • No , ta je pa dobra . Pač komentiramo novinarjevo izkrivljeno poročanje ….., pa čudno obrazložite Centra za socialno delo . Je s tem kaj narobe ? Dam prav komentatorjem , ki pravijo , oz. se sprašujejo , kje so vse te ustanove – šola , zdravniška služba , pa še kdo , bili do sedaj ? Ali ste novinarju tudi kaj napisali o njegovi ” neprimernosti ”
      Na portalu Časnika je vse zelo zmerno in kulturno . Morda bi bilo dobro , da se oglasite tudi na drugih portalih

    • Veliko žižkovske retorike in malo vsebine:

      Das Fundament der irreligiösen Kritik ist: Der Mensch macht die Religion, die Religion macht nicht den Menschen. Und zwar ist die Religion das Selbstbewusstsein und das Selbstgefühl des Menschen, der sich selbst entweder noch nicht erworben, oder schon wieder verloren hat. Aber der Mensch, das ist kein abstraktes, ausser der Welt hockendes Wesen. Der Mensch, das ist die Welt des Menschen, Staat, Societät. Dieser Staat, diese Societät produziren die Religion, ein verkehrtes Weltbewusstsein, weil sie eine verkehrte Welt sind. Die Religion ist die allgemeine Theorie dieser Welt, ihr encyklopädisches Compendium, ihre Logik in populärer Form, ihr spiritualistischer Point-d’honneur, ihr Enthusiasmus, ihre moralische Sanktion ihre feierliche Ergänzung, ihr allgemeiner Trost- und Rechtfertigungsgrund. Sie ist die phantastische Verwirklichung des menschlichen Wesens, weil das menschliche Wesen keine wahre Wirklichkeit besitzt. Der Kampf gegen die Religion ist also mittelbar der Kampf gegen jene Welt, deren geistiges Aroma die Religion ist.

      Das religiöse Elend ist in einem der Ausdruck des wirklichen Elendes und in einem die Protestation gegen das wirkliche Elend. Die Religion ist der Seufzer der bedrängten Kreatur, das Gemüth einer herzlosen Welt, wie sie der Geist geistloser Zustände ist. Sie ist das Opium des Volks.

      Die Aufhebung der Religion als des illusorischen Glücks des Volkes ist die Forderung seines wirklichen Glücks. Die Forderung, die Illusionen über seinen Zustand aufzugeben, ist die Forderung, einen Zustand aufzugeben, der der Illusionen bedarf. Die Kritik der Religion ist also im Keim die Kritik des Jammertales, dessen Heiligenschein die Religion ist.

  7. Ne klobasajte, ker ne poznate družine. Otroci živijo življenje precej podobno opisu centra, starša definitivno pretiravata. Če ne bi bilo babic in dobrotnikov, bi bili goli, bosi in lačni. To ni okolje za otroka!

    • DJJ, vsaj dve dilemi se odpirata.

      Ali je odvzem otrok upravičen? Ter ali je bilo novinarsko poročanje o odvzemu korektno.

      O prvem se je na osnovi znanih podatkov zelo zelo težko kvalificirano opredeliti. Če jih res osebno poznaš, boš nam lahko navedel konkretne podatke. Dejstvo je namreč, da sem tudi jaz danes v službo prišel v podarjeni stari bundi. In vsekakor je bolj od materialnih dobrin, za katere je čisto OK, če se breme DELNO prerazporedi tudi na državo, sorodnike, soseske, dobrotnike in skupnost, pomembno, kako je z ljubeznijo v tej družini.

      Poročanje novinarjev pa je bilo “ubi bože”. Nisem bil na novinarski konferenci, tako da ne morem vedeti, kdo nosi večji delež krivde za tako šlampasto poročanje. Mene zelo asociara na nedavno poročanje medijev o starših, ki jima je umrla dojenčica. O njih so skorajda napisali, kakšno blagovno znamko gat nosita, le od česa je umrla dojenčica le v dveh stavkih. Še celo v naslove so poudarjali, da gre za vegana, kaj je mimogrede najbolj zdrav način prehranjevanja za doječe matere in dojenčke. No, podobno je v zgornjem primeru. Šele Matija je zapisal par besed, da bi lahko šola bila kamen spotike. Časopisi so poročali, da so vzeli otroke zelo vernima staršema z zelo veliko otroki. Torej eno in drugo je “no no”. Res?!?

  8. Hvala Matija za tvojo objavo.

    Tudi sam sem bil podobno zmeden ob branju novice na spletnih časopisih. Zaradi premalo informacij (za katere se strinjam, da so samo dezinformirale in stigmatizirale vse verne povprek) nisem vedel, kako odreagirati. Sicer zelo rad zapišem svoje mnenje na spletu, a vedno je možno, da na takšen način podpreš družino, ki pretepa otroke. A mislim, da prav včeraj, sem bral (mislim, da na spletnem Delu), da so CSD-jem tečni ljudje, ki prijavljamo sosede samo zaradi ene po riti. Tako sem sklepal, da najbrž niso dali otrok v šolo.

    Tvoje informacije v to smer me le še bolj zmedejo. A so torej v šoli ugotovili, da premalo znajo? Da jih doma mama ni nič učila? Vedno namreč poskušam razmišljati v dobri veri, da sistem deluje. (Čeprav sem že tolikokrat videl, da ni res.)

    • Mama je otroke učila doma, vendar so ob zaključku vsakega šolskega leta morali delati izpite v šoli. Teh izpitov gotovo ne bi naredili, če ne bi dovolj znali.

  9. Še nekaj Matija. Pobuda. 🙂

    Ko se je podobno sprevrženo poročanje dogajalo ob smrti dojenčice veganskih staršev, sem napisal pismo bralca v enega od branih slovenskih medijev. Si razmišljal, da bi poleg posta v (oprosti) relativno nedostopnem Časniku napisal še pismo bralcev v katerega od medijev, ki je nekorektno poročal o novici.

    Kaj razumem pod korektno poročanje?

    Ali otroci umirajo, ker niso cepljeni? Seveda ne. S cepljenjem se zaščitimo pred epidemijami. Če je precepljenost populacije večja od (mislim, da stroka pravi) 85% smo varovani vsi – tudi necepljini. Takšno precepljenost, kolikor vem, imamo v Sloveniji za vsa cepljenja razen HPV. Torej starša otrok ne bi izpostavljala veliki nevarnosti, če jih ne bi cepila. Le šlepali bi se na precepljenost celotne populacije. Ker “parazitov” ne maramo, je prav, da jih ustrezno kaznujemo. Ne otroke pač pa starše. Ustrezna kazen ne bi smela biti zapor, saj bi jih tako kaznovali, ker ne ljubijo države, ki je cepljenje predpisala. Oškodovanje skupnosti se komot meri v denarju. In zneski zanesljivo niso pretirani in si jih marsikdo lahko privošči.

    No o tem pišem kljub temu, da si sam čisto korektno pisal, čeprav praviš, da tu ni problema pri teh starših. Hotel sem le opozoriti z zgledom, kako enostavno je v le nekaj stavkih več, problem korektno zanalizirati do “druge decimalke natančno”.

  10. Postavljam vprašanje, zakaj novinarji radija Ognjišče ne raziščejo zadeve? Ter seveda, kolikom našim sosedom, ki nočejo biti Romi ampak C***ni, so vzeli otroke?

    Ali kdo ve, v katero Cerkev so zahajali?

  11. Igor Vovk tukaj pravi: “Namreč, družina ni katoliška družina in po mojih informacijah celo nasprotujejo Katoliški cerkvi.”

    Ja res, kje so novinarji Radia Ognjišče?

  12. Če so samo slučajno morda krščeni, potem je tole kar piše Igor Vovk skrajno zavženo, nizkotno in pokvarjeno!

    • Igor Vovk ne daje nobenih sodb o tej družini, z njegovim pisanjem ni nič narobe. On samo piše o zmedi, ki jo skušajo ustvariti mediji. Pokvarjen ste lahko vi, ki delite takšne oznake.

      To vse skupaj je ena tipična piarovska akcija.

      Črna propaganda, kot jo je predstavila Ljubica Jelušič:
      “Trdim, da je prav to tiste vrste dezinformacija, ki smo ji v teoriji o propagandi (kot so nam jo predavali na Fakulteti za družbene vede) rekli črna propaganda. Ko napišeš izmišljeno tezo, jo pošlješ v medije, in nato ljudi siliš, da se opredeljujejo o njej.”

  13. Če je Matija Gabrovšek zadel v polno, potem imajo najbolj prav tisti, ki to bolno družbo na sončni strani Alp konkretno zapuščajo. Komunizem je do take mere pokvaril mentaliteto naroda, da se je v resnici bati za njegovo preživetje. Edina rešitev je seveda spreobrnjenje in sprejetje Jezusa Kristusa za svojega edinega odrešenika.
    To je edini pogoj, da se v deželo zopet naselita zaupanje in sprava. Borci so pod novim vodstvo že napovedali, da za njih sprave ni. njihova resnica je edina zveličavna, drugi pa o svojih resnicah sicer lahko razmišljajo potiho. A da ne bo nepotrebnih konfliktov, bi bilo bolje, da se tudi temu odpovejo. Sedaj razumem, kaj pomenijo Jezusove besede v blagru zaradi resnice preganjanim. Laž bo do Resnice vedno in samo agresivna, tako kot je agresivna poslanica borcev NOB, ki jih v temelju ogroža vse, kar ni po njihovi meri in okusu.
    Še dobro, da je pred nami večno življenje. Borci so se mu sami odrekli, drugim pa bi ga z ustrahovanjem radi vzeli. Ne borci, šli ste pre daleč. Kar nadaljujete svojo Kumrovško, Čebinsko, Jajčevsko, Kočevsko pustolovščino v vašo lastno pogubo in pogubo vseh strahopetcev, ki vam verjamejo. Pogumi in vsi, ki vedo za resnico, vam ne bodo nikoli.

      • 1. Nič ne izzivam, samo zanima me, kako so se borci odrekli večnemu življenju. Izzivanje je lahko samo v tem smislu, da oba veva, da je Boštjan v svoji gorečnosti napisal neumnost. Na to pa bi ga moral opozoriti ti.
        2. Od česa sem odpadnik?

        • Če ne bi bil odpadnik, bi Boštjana čisto razumel. Nobene neumnosti ni napisal. Ti se delaš neumnega in provociraš. Nič novega pri tebi. Kot da bi so te še majhnega pozabili v kačjem leglu.

  14. Po eni strani dajemo dodatne pravice istospolnim za vzgojo otrok (dokazano ni enako dobra kot heteroseksualna), hkrati pa država izvaja vedno večjo represijo nad navadnimi ljudmi – samo zaradi drugačne vere.

  15. Dejanje CSD je tako skrajno, tako hudo, da bi morali odgovorni v CSD Škofja Loka in ministrica za delo ( kamor spada resor CSD) in minister za zdravje ( kamor spada psihiatrija) in minister za šolstvo ( OŠ je očitno neke informacije pošiljalo) nujno vse to jasno obrazložiti.

    Najprej:
    1. v Sloveniji je 1/3 otrok lačnih, kar pomeni, da njhivoi starši niso sposobni preživeti otrok. Zakaj jih države ne pobere? Pa čeprav je pretežno država kriva, ker z visokimi davki in zaviranjem kapitalizma, podjetništva – preprečuje odpiranje delovnih mest in boljši standard družinam.

    2. v SLO več kot 60% družin živi po idealih največje in najbolj zločinske sekte: socializma, komunizma. Zakaj tem ne poberejo otrok. Otroci parazitov bodo definitivno paraziti.

    3. Otroci ciganov so tako kot pri prvi točki zanemarjeni otroci, zakaj jih ne poberejo

    4. v Sloveniji ima vsaj 5% otrok hude težave z nasiljem staršev, to je pretepanjem kamor pade

    5. v Sloveniji ima vsaj 5% otrok hude težave z duševno boleznijo ali s hudimi duševnimi motnjami enega ali obeh staršev. Zakaj do sedaj ne ve javnost niti za en primer, ko bi otroke odvzeli staršem. Pred leti smo imeli psihotično ali psihopatsko mamo ( tega še sedaj ne vemo), ki je ponoči svoja dva otroka ubila.

    6. v Sloveniji je letno toliko splavov kot je rojstev. Sklepam, da je vsaka druga mama v življenju že naredila en splav. Zakaj takim mamam ne poberemo otrok?

    7. v Sloveniji je 20% družin, kjer je eden od staršev alkoholik, po teoriji in izkušanjah alkoholizma pa vemo, da sta storilca tega bolnega odnosa oba, ker si dajeta drug drugemu psihološko gorivo.

    8. Glede na eksponentno rast zasvojenosti z drogami, sklepam, da je v Sloveniji danes že 20% družin, kjer je eden ali oba starša narkoman, ki redno ali pa samo “športno” jemlje trde droge. Zakaj še nobenemu od njih niso pobrali otrok.

    9. Glede na pogostost spolnih zlorab v družini in pri bližnjih sorodnikih, bi sklepal da je vsaj 5% otrok v familijah, kjer se dogajajo spolne zlorabe. Zakaj nobeni družini še niso vzeli otroka?

    10. Otroci s samo enim staršem so deležni temeljnega pomanjkanja. Zakaj samohranilcem, ki vzgajajo samo enosmerno ( iz enega spola) ne poberejo otrok.

    Nobeni starši niso idealni. Otroci dosegajo rast tudi ob napakah staršev, se kalijo. Bolje je biti s slabim staršem kot pa brez starša.

    V tujini staršem vzamejo otroke samo v primeru skrajno kriminalnih dejanj kot je primer Fritzl ali druge zlorabe. A se strokovnjaki zavarujejo tako, da se psihološke diagnoze teh ljudi javno objavijo in da se kasneje s temi ljudmi ukvarjajo zapori in psihiatrične inštitucije.

    To je hujši ukrep kot če bi enega človeka prisilno hospitalizirali. Je celo hujši ukrep, če bi npr. mamo otrok hospitalizirali zaradi hude duševne bolezni.

    Sam mislim, da je v tej totalitarni in nepravni državi, ko večina inštuticij in delavcev v javni upravi ne dela ali slabo dela – tak ukrep ob naraščanju komunističnega aktivizma – v prvi vrsti politični spin in politični fašizem, ker gre za prikrito in deloma odkrito spodbujanje sovraštva proti eni skupini državljanov. Imeli smo napad na vegane in sedaj imamo napad na dva kristjana ( ki nista RKC in sta do RKC celo sovražna).

    Škoda take ločitve otrok od staršev je tako globoka psihološka, da se je ne moremo predstavljati. Na tak način so v SZ vzgajali psihopate za državne, pretežno policijsko-vojaške službe. Tudi Turki so tako dobivali janičarje. A tu gre še za manjše otroke od 10 let, ki še težje predelajo tak zločin neodgovrnih “strokovnjakov”, ki se skrivajo za Državo.

    Če bi bil jaz star 10 let in iz te družine, bi se pozanimal o imenih uslužbencev, ki so podpisani pod dokument v CSD Škofja Loka in o imenih inšpektorjev ter ministrov. Kupil bi na črnem trgu pištolo in bi jih postrelil. Tako bi jaz ravnal pri mojih 10 letih.

  16. Glede primera sem dobil nekaj informacij od znanca iz Skofje Loke. Rekel je, da je bil ze cas. Iz tiste bajte otroci namrec ne smejo ven. Nikoli. Se pravi je situacija enaka kot v zaporu. Je to vredu za normalen razvoj otroka? Po moje dalec od tega. Oni v cerkev ne hodijo, kajti cerkev je za njih (bolje receno za njiju) prevec liberalna. Zadeva bi se naj zacela v zadnjih mesecih razpletati zato, ker se je 13-letnik iz te druzine “uprl” ter se na prvi solski dan odpravil v solo. Ta otrok je najbrz tudi edini, ki je se hodil v solo, preden se je starima odpeljalo. Temu uporu bi naj sledilo fizicno kaznovanje na podlagi katerega je CSD lahko zacel ukrepati. Zavracajo vsakrsno zdravstveno oskrbo, razen ce niso prisiljeni, kakor je bilo v primeru obveznega zavarovanja. Stari starsi bi ju naj po “spreobrnitvi” poskusali prepricati, da to ni normalno, vendar ni pomagalo. Ker zgleda, da so stari starsi “normalni”, se ome,jajo kot mozni nadomestni starsi. Torej, jaz osebno dvomim, da gre za levicarsko zaroto proti vernim, in da je zadeva z vidika sociale skrajno resna in zaskrbljujoca.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite