Avtor: Tino Mamić. Vir: Muoja besejda. Meškovo priznanje je zame izjemna čast. Novinar in urednik Borut Meško je doživljal velike pritiske in šikaniranja. Istočasno, ko je bil protizakonito vržen na cesto, je od zdravnikov izvedel, da ima raka. Smrtnonosno bolezen, tipično posledico psihološkega nasilja. To se je zgodilo v času vlade Boruta Pahorja, ki je za direktorja nacionalne tiskovne agencije STA postavil Bojana Veselinoviča, ta pa je nato izvedel jesensko čiščenje. S pokojnim Meškom sva se o šikaniranju večkrat pogovarjala, saj so metode levičarskih novinarskih agitpropovcev iste. V šali sva jih imenovala al-kaida in talibani.
Zato bi se v tem trenutku rad predvsem poklonil njegovemu spominu.
Na podelitvi mi je bilo, priznam, precej nerodno. Postavili so me ob Viktorja Blažiča, prejemnika Meškovega priznanja za življenjsko delo. Blažič je eden od čedermacov slovenske demokracije in medijske svobode. Njega je pisanje kot mu je velelo srce stalo obsodbe na dve leti zapora. Presedel je “samo” 15 mesecev. Zaradi svobodomiselnosti je bila njegova kariera povsem onemogočena. Svobodno pisati je lahko začel šele po zlomu komunističnega režima, ko je imel na plečih že šest križev.
Si lahko danes to sploh predstavljamo? Kaj sta mobing in nižja plača v primerjavi s komunističnim zaporom? Kaj je nekaj sivih las v primerjavi s prepovedjo govora? Zaradi pritiskov sem resda pustil službo in novinarstvo zamenjal za občasno in slabše plačano publiciranje, a to vendarle ni delo v skladišču, kamor so postavili Blažiča.
Zato sem lahko le hvaležen Bogu za čast, da sem osebno spoznal Viktorja Blažiča, ki je simbol slovenskega svobodnega novinarstva.
Ob tej priliki, ko je bilo moje ime izpostavljeno (utemeljitev), pa naj poudarim še dvoje. Hvaležen sem za zgled delavnosti neupogljivosti in vztrajnosti, ki sta mi ga dala mama Neža in oče Ivan, pa tudi stara starša in brat. In tu je še moja draga soproga Mojca, ki me z najinimi štirimi sončki vedno podpira. Hvala tudi vsem prijateljem.
Napisano na svetega Damaza dan, leta Gospodovega 2012
Vir: Muoja besejda
