Merklova s krono, a trnovo

96
580

Pravzaprav naj bi bil včerajšnji večer namenjen predvsem kronanju Angele Merkel. Čeprav je gospa s svojo bratovščino postala prepričljiva relativna zmagovalka, kupa rezultata skoraj ne more več prenesti dodatnih kapelj pelina. V finišu volilne kampanje so krščanski demokrati namreč pošteno izgubili in pristali pri zgodovinsko najslabšem dosežku po več kot petinšestdesetih letih.

Boj preobratov 

Pot do volitev je bila v zadnjih dveh letih polna velikih preobratov. Še lani jeseni so se vsi ukvarjali s populistično Alternativo za Nemčijo, ki je predvsem na vzhodu nizala uspeh za uspehom. Potem so se socialdemokrati v strahu pred zgodovinskim polomom poslovili od svojega voditelja Sigmarja Gabriela in ga zamenjali z jezikavim dolgoletnim evroparlamentarcem Martinom Schulzem. Merklove siti Nemci so se novega zvezdnika takoj oklenili in nekaj tednov je bilo videti, da so kanclerkine možnosti za čertrti mandat zdrsnile v bližino ničle. A komaj je Schulz dobro proslavil neverjetnih sto odstotkov podpore s strankarskega kongresa “rdečih”, že je sledil nov, pravzaprav najabsurdnejši preobrat.

Z vso odgovornostjo namreč trdim, da je Schulza pokopal čisto postranski lokalni obračun. Bilo je nekako tako, kot bi v slovenskem nogometnem svetu za prevlado izenačeno tekmovala Maribor in Olimpija, potem pa bi Olimpija izgubila osmino finala pokala z NK Partizan Fram, kar bi ji povsem zbilo moralo. Nekaj podobnega se je zgodilo socialdemokratom. Namesto da bi na deželnih volitvah v miniaturni zvezni deželi Posarje izkoristili Schulzev bonus, so proti priljubljeni lokalni matadorki krščanskih demokratov pogoreli. Potem je šlo navzdol, Merklova je sploh po zmagi “črnih” v Severnem Porenju-Vestfaliji poletela v višave, Schulz je zgrmel.

Ampak hitra in jasna odločitev v boju za prvo mesto kanclerki ni bila nujno v prid. Ko ni več grozil cunami Alternative in ko kanclerski stolček Merklove ni bil več ogrožen, se je veliko volivcev očitno sprostilo. Namesto za eno od velikih strank so se lahko prosto začeli ogrevati za manjše. Podobno se je zgodilo italijanskim demokristjanom, potem ko so z izumom formule “peterostrančja” trajno odgnali nevarnost komunističnega vzpona na oblast. Leta 1983 so nato precej pogoreli na volitvah. Ker včeraj v Nemčiji glas za kanclerko ni bil nujen, saj so bile volitve že davno odločene, se je lahko delež liberalcev podvojil. Pred štirimi leti so njihovi volivci množično bežali k “črnim” in stranka je frčala iz parlamenta, včeraj pa so spet prilezli čez desetino volilne podpore. Manjši plus beležijo tudi zeleni in Levica. Največ so od dolgočasnosti bitke za prvo mesto nazadnje vseeno imeli prav na desni, v Alternativi, ki je z več kot trinajstimi odstotki suvereno zasedla tretje mesto. Mogoče se bo zdaj kdo celo vprašal, ali je Schulz ravnal modro, ko je že v začetku zavrnil možnost oblikovanja čisto leve koalicije z zelenimi in Levico. Takrat se je, tudi glede na slabe izkušnje njegovih zahodnonemških kolegov na deželni ravni, to zdela modra poteza. Danes je lahko občutek tudi drugačen.

Jamajka pred vrati Berlina 

O levi koaliciji danes kajpak nima smisla razglabljati, saj so vse tri stranke skupaj dosegle vsega 39 odstotkov glasov. Edina zares realna koalicijska naveza je tako tista v barvah jamajške zastave (črno-rumeno-zelena). Regionalno “jamajko” so pred leti že dobili v Posarju in Hessnu, letos potem še na severu Nemčije v Schleswig-Holsteinu (v Turingiji pa imajo “kenijo”). Isti projekt na zvezni ravni je seveda druga pesem. Med zelenimi in liberalci zijajo ponekod svetovi, tudi znotraj zelenih samih so v manjših in večjih podrobnostih velike razlike v pogledih. Tako so nekateri zeleni največji oboževalci Angele Merkel (večji od večine krščanskih demokratov), zopet drugi kanclerke ne prenesejo. Pri “črnih” bodo verjetno največja ovira za koalicijo bavarski krščanski socialci s Horstom Seehoferjem. Za nameček Angela Merkel po 24. septembru ni Angela Merkel iz časa pred 24. septembrom. Njena avtoriteta je po volilnem fiasku gotovo doživela precejšen udarec. Torej samo njena beseda nove (in edine možne) koalicije ne bo mogla preprosto držati skupaj. Nenazadnje bo precej večja od pričakovane teža obeh manjših partnerjev v vladni navezi.

Kaj je za uspehom Alternative? 

Največ pozornosti po včerajšnjih volitvah pa bo vsekakor deležen meteorski vzpon Alternative za Nemčijo. Za vse, ki v njem vidijo ponovitev rjave plime izpred osemdesetih let, je lahko tolažba vsaj v tem, da Alternativa za razliko od nacionalsocialistov triumfira v času debelih krav, kar odpravi prenekatero vzporednico, četudi ne nujno vseh. Za njenih trinajst odstotkov je veliko vzrokov. Eden izmed njih je v tem, da je Angela Merkel v času svojega vodenja krščanskih demokratov dosledno zabrisovala konservativni profil nekdanje Adenauerjeve in Kohlove stranke. Iz prvih vrst je z izjemo Wolfganga Schäubleja, ki menda odhaja sedaj, izrinila prav vse predstavnike poudarjeno konservativnih naziranj. Z nekaj populističnimi, pod vtisom trenutnih potreb potegnjenimi potezami je postopoma zapuščala tradicionalna polja konservativcev. Nenaden obrat pri vprašanju “odpiranja zakonske zveze”, kot temu rečejo v Nemčiji, in hitropotezna napoved odmika od ZDA v zunanji politiki sta samo najbolj sveža zgleda izsiljenih manevrov, za katerimi ni strategije, ampak le dnevnopolitična taktika. Tako je tudi na Merklovo navezana bavarska Krščansko-socialna unija pogorela pri izpolnjevanju svoje naloge, da prepreči nastanek vsaj približno močne stranke desno od sebe.

Pomik krščanskih demokratov proti levi vsaj na vrednostnem področju je hkrati povzročil, da pravzaprav nobena med dosedanjimi parlamentarnimi strankami ni predstavljala prave alternative kanclerkini politiki. V vseh glavnih vprašanjih so vse trobile v isti rog. Če temu dodamo še okoliščino, da vladavina velike koalicije tako ali tako praviloma okrepi robove političnega prostora, ker ni prave izbire na sredini, je uspeh Alternative vse prej kot nepričakovan. Seveda moram še posebej podčrtati, da se je sočasno poglobila že prej obstoječa razpoka med zahodom in vzhodom države. Alternativa je dobrih enajst odstotkov pobrala kajpak tudi na zahodu in je bila še zlasti močna na Bavarskem, kjer je najbolj zaslužna za zgodovinski neuspeh Seehoferjevih. Toda prava sila je predvsem na vzhodu, kjer se je zanjo ogrelo 22 odstotkov volivcev. Na Saškem se ji obeta celo prvo mesto, prva je tudi med vzhodnonemškimi moškimi. V skupnem seštevku je po zaslugi naklonjenosti lepšega spola CDU zdrsnila na drugo. Tu seveda ne more biti govora v prvi vrsti o nostalgiji vzhodnjakov po konservativnih vrednotah, marveč predvsem o tem, da je Alternativa zamenjala Levico vsaj nominalno drugačnega političnega predznaka kot glavna protestna stranka. Prav mogoče je namreč, da so na vzhodu isti ljudje med letoma 1998 in 2005 množično volili Gerharda Schröderja, leta 2009 enako množično Levico, pred štirimi leti navdušeno svojo rojakinjo Merklovo in sedaj populiste Alexandra Gaulanda. Tudi zaradi tega je Levica tista stranka, katere rezultat imam v obeh delih Nemčije različen predzak. Na zahodu je zabeležila znaten plus, na vzhodu debel minus.

96 KOMENTARJI

  1. Volilni izid je natančen odsev dosedanje politike ge. Merkel.

    Drži, CDU je pod Merklovo postala bolj leva kot desna stranka. Tako sta na desni ostali samo še AfD in do nek mere FDP. In obe stranki sta veliko pridobili v primerjavi s predhodnimi volitvami.

    Prevelika gneča na levici je rezultirala v precejšnjo zmanjšanje podpore nekdaj povsem desne stranke CDU/CSU in tradicionalno leve stranke SPD. V Nemčiji levi volilni bazen ni tako velik, da bi obe večji stranki lahko ohranili rezultat predhodnih volitev.

    Kot kaže, tudi v Nemčiji nekateri vse, kar je desno od levega označujejo kot skrajno, populistično in celo nacistično, čeprav gre za običajno desnico, ki zagovarja tradicionalne vrednote. Vsaj za enkrat je videti tako. Tudi tam nekateri priznavajo demokracijo samo dokler se vsi z njimi strinjajo. Če pa kdo razmišlja drugače, na demokracijo pozabijo in bi ga kar ukinili in nasilno onemogočili.

  2. CDU nikoli ni bila izrazito desna stranka. Bila je in je široka zmerno konservativna ljudska stranka centra. In tudi zato ima tako uspešno zgodbo vodenja Nemčije za sabo. Večino časa po 2. svetovni vojni.

    Za ilustracijo – Nemčija po vojni ni vpeljala kakšnega sistema desne neoliberalne revolucije ( tipa Friedman-Thatcher), ampak je gradila na uravnotežem modelu socialno-tržnega gospodarstva. Tudi z družbenim dogovarjanjem s kapitalom na eni in sindikati na drugi strani. Tudi pod Kohlom je bil pomemben minister za socialo CDU Norbert Blum po prepričanjih prej na levi kot na desni sredini. Enako generalni tajnik in velik intelektualec Heiner Geissler.

    Še enkrat – CDU ni bila in ni desničarska stranka. Ne tlačite je proti resnici tja, kjer nikoli ni bila!

    CDU tudi ne more biti drugo kot za združeno, miroljubno in vsaj do neke mere solidarno Evropo. CDU ne more stopit nazaj pri tem procesu in recimo ukinit evro. Na srečo. In ne na prenašanje pristojnosti nazaj na nacionalne države. Tudi glede beguncev in njihove razporeditve.

    Koalicija z AfD je torej nemogoča. Enako kot z Levico.

    • IF, znova relativizirate premik v levo, ki ga je CDU izvedla pod Merklovo. Slednja se je ne glede na to, ali vam je to všeč ali ne, izkazala kot popolnoma neprincipielna političarka, ki je za kratkoročni uspeh pripravljena žrtvovati profil stranke. O premiku v levo se strinjajo praktično vsi nemški komentatorji, to zlahka vidite, če malo spremljate nemške medije. Razpravljanje o socialno-tržnem gospodarstvu Adenauerjevega tipa je v tem kontekstu nerelevantno, ker se gre za pomik v levo predvsem na področju kulturnih vrednot. CDU tu ne funkcionira več kot glas nemške in krščanske kulture.

  3. Upam, da bo Merklova le zavila nazaj na desno. AfD-ju ne zaupam, in ne verjamem v desničarstvo vzhodnih nemcev, ki so ravnokar prilezli izpod komunističnega jarma. So tako desni kot v Sloveniji. Zahod pa naj se le znebi tega socialističnega vpliva in se vrne nazaj tja kjer je bil.

  4. Osebno mi je žal za rast tih dveh skrajnih strank. In da jih podpira predvsem nekdanja Vzhodna Nemčija. To so škodljivci. Eni in drugi, Levica in AfD. Škoda mi je za ljudi, ki jim nasedajo.

    Upam, da uspe ena od dveh opcij: ali nadaljevanje velike koalicije ( ki jo sicer ta hip SDP po fiasku izrecno izključuje), ali “jamajka” koalicija. Pri zadnji so mi veliko vprašanje Zeleni. Vsekakor bojo morali dobiti velike koncesije, če jih bojo hoteli zraven. Upam, da bojo koncesije predvsem na področju okolja ( te bi bile z mojega pogleda celo koristne) in ne širše družbene. Predvsem liberalcem bi sicer okoljevarstvene koncesije in striktnejši tovrstni predpisi ter davki seveda zelo šli v nos.

    Ni mi jasno, kaj bo. Upam, da Merklovi uspe. Tudi v dobro vseh nas.

    • IF: “Osebno mi je žal za rast tih dveh skrajnih strank.”
      =============================

      Afd je sredinska stranka. Da je skrajna je levičarska propaganda kateri nasedajo tudi prorežimski komentatorji.

  5. Krščansko demokratska stranka je po definiciji konzervativna, tj. desna stranka, tudi če vključuje nekaj elementov sociale. Kot ugotavlja avtor članka in kar je lahko vsakdo opazil, je bil močan zavoj v levo pod vodstvom Merklove v njenem zadnjem mandatu.

    Močan vzpon AfD se je zgodil izključno po zaslugi Merklove, to je menda jasno.

    Mislim, da bo za Evropo koristno, če bo Merklova izgubila nekaj moči. To bo priložnost, da se EU odvrne od nemško-francoske diktature, ki jo uveljavlja prav Merklova, in se vrne na pot dialoga in demokracije. Nemčija trenutno EU izkorišča samo za svoje koristi. Dokazov za to je kar nekaj. Čas je, da se to spremeni. V dobro Evrope in njene prihodnosti.

  6. Kakorkoli že gledamo:za razliko od Slovencev-sodeč po včerajšnji udelžbi na glasovanju-znajo Nemci vsaj uporabljati možgane.

  7. Aleš Maver je kot ena velika uspavalna tableta. Očitno deluje. Komentatorji pišejo kot bi bili uspavani. On ocenjuje le rezultate. Niti približno ga ne zanima ozadje, ki je. Moderni pripovedovalec pravljic. Toda, kakšna je njegova resnična vloga v slovenskem prostoru? Nekdo ga vsiljuje v demokratični medijski prostor kot neko avtoriteto. Meni je že dolgo očitno, da je to isti faktor kot vsi tisti, ki smo jih že doživeli, ki so v pravem trenutku začeli kritizirati Janšo … Njegovo umirjeno komentiranje je čista pokvarjenost. Čista!

        • V pravem trenutku? Potem pa je vse v redu, saj bo to kritika na mestu.

          Ne bi rekel, če bi ga začel kritizirati neupravičeno. To je nekaj drugega.

          • AlFe: “V pravem trenutku? Potem pa je vse v redu, saj bo to kritika na mestu.”
            =========================

            Napačno razumevanje:
            “Pravi trenutek” tu ne pomeni “kritike na mestu” pač pa tisti čas (pravi trenutek) ko bo prorežimska propaganda proti JJ najbolj potrebna v prid režimu, npr. da režim še enkrat zmaga na volitvah.

  8. To, kar Lucijan vrednoti kot slabost, sam vidim kot vrednost. Ne želim si ne revolversko bombastičnih, ne progandno poučnih člankov črno-belega razvrščanja sveta. Enih in drugih je naš medijski svet danes prepoln. Aleš Maver je svoboden pisec in podobno sam želim biti svoboden bralec. Svoboda pomeni pogled z določene distance in zmožnost kritičnosti do kogarkoli. Maver piše poznavalsko in informativno bogato. Seveda je njegov vrednostni sistem zraven in zaznaven, a na srečo ne na preveč dominanten in vsiljiv način.

    • Razumem te, IF, edino F21 (v vseh oblikah, tudi s prikrito roko Aleša Mavra)lahko šari po naših glavah. Vse ostalo mora biti na distanci. Zato, da bi imel ti blagodejni občutek svobode.

      • Kaj ima Aleš Maver z F21!? Daj ne bodi no tako paranoičen oz. nanašalen. Lej, če nam čustva ne meglijo razuma, bi vsaj jaz celo Kučanu ali še prej Škrabcu pripisal kakšne kvalitete in dobre lastnosti. To ne pomeni, da se bom z njimi jutri spajdašil ali da nekdo tajno že sodeluje z njimi. Maver jasno piše s konzervativno-katoliško-liberalnih izhodišč. Celo za tridentinski predkocilski latinski mašni obred se ogreva, kot smo nedavno tu lahko brali.

        Poleg vsega ta članek z besedo ne govori o Sloveniji, ampak o nemški politiki in njihovih volitvah. Si pa res mojster svoje sorte, da v njem vidiš neko paktiranje z F21.

        • Tipična udbovska reakcija. Vsako bolj ostro kritiko proglasite za paranojo. Kaj ima Aleš Maver s F21? Piše točno tako kot želi F21. Umirjeno, mostograditeljsko, polno patetičnih prispodob (Trnova krona na glavi Merklove? Res, pravi izbruh patetike!). Kot bi pisal po nekogaršnjem naročilu. Ma kdo na svetu še razmišlja tako statitično kot Maver piše?!

          • Tvoja sredinska usmerjenost, IF, že govori temu v prid. Na sredini je lahko samo Bog, ki vse ve. Ne ti ne Aleš Maver ne moreta biti tam. Ime za to držo je domišljavost!

          • Ja, IFov “sredinski” socializem je tudi meni moteč.
            Ampak, to je tako slovensko, prodati pravico in svobodo za neko stroko, varnost, socialo, kakor kdo.

          • No, pa se spet socializma jaz kriv. In Kardelja in Lenina in ne vem koga še. Politični mentor sem Violete Tomić in Mihe Kordiša. 🙁

          • A bejži no, kako boš ti kriv socializma? Kašna uboga para se delaš. Kriv si lahko samo da si sam socialist.

          • …”Na sredini je lahko samo Bog, ki vse ve”
            ——-
            Sredina naj bi bila tista, ki drži smer.
            Ne vijuganje malo v desno, pa veliko v levo, kot je to večinoma prisotno sedaj!
            Kdo bi torej lahko bil sredina?

        • IF: “… Lej, če nam čustva ne meglijo razuma, bi vsaj jaz celo Kučanu ali še prej Škrabcu pripisal kakšne kvalitete in dobre lastnosti.”
          =======================

          Za Hitlerja npr. pravijo, da je imel rad živali.

  9. Dokaz, da imamo Slovenci F21 v svojih glavah je to, da se nič ne spremeni. Vedno so eni in isti pri koritu. In to podpiramo na vseh volitvah. To se je zgodilo na nedeljskem referendumu. Zakaj Maver in širna medijska srenja raje ne postavljajo takšnih vprašanj:
    – Zakaj referendum ni bil izpeljan skupaj s predsedniškimi volitvami?
    – Zakaj je imela vlada finančno podporo v volilni kampanji, predlagatelji pa ne?
    – Ali ni bil to pravzaprav čisto politični referendum, glede na to, da se je v medijskem “preiskovanju” gladko spregledoval glavni očitek predragemu predlogu 3. tira?

    To medijsko mostograditeljstvo, kadar gre za vprašanja Cerarjevim, ni samo potuha, ampak pokvarjenost do kosti.

    • Lucijan: “– Zakaj referendum ni bil izpeljan skupaj s predsedniškimi volitvami?
      – Zakaj je imela vlada finančno podporo v volilni kampanji, predlagatelji pa ne?
      – Ali ni bil to pravzaprav čisto politični referendum, glede na to, da se je v medijskem “preiskovanju” gladko spregledoval glavni očitek predragemu predlogu 3. tira?
      =====================

      – zakaj so PRVIČ močno zamujali z vabili (obvestili) ljudem na volitve, nekateri vabil sploh niso dobili
      – Zakaj so na voliščih PRVIČ
      izvajali statistiko starostnih razredov udeležencev referenduma

  10. Okej zdaj pa moram reagirati. Ta napad Lucijana na spoštovanega kolumnista Aleša Mavra je tipični pritlehni napad SDSovcev, ki rovarijo po desnici in desni sredini! Oprostite gospodje, ampak TO je SVINJARIJA!

    SDS ni dosegel NIČ in edino vedno bolj zapleta slovensko desnico! Ne pusti da bi druge stranke organsko rasle, ampak je sesul SLS, NSI, Državljansko Listo, verjetno bo sesul tudi naivnega Primca, ko se bo le-ta želel bolj samostojno postaviti.

    Edino, kar imamo od SDSa je, da je onemogočal razpravo na desnici, od desnice je odvrnil velike dele prebivalstva in mladih, ki mislijo, da so vsi desni, ali desno-sredinski pač reinkarnacija ponorelih SDSovcev!

    Obenem je SDS s svojo napadalnostjo v vse skupaj potegnil še Cerkev in jo onemogočil, da se postavi izven političnega konteksta slovenske desnice.

    SDS je kriv za sesutje močnih demokratičnih sil v tej državi in za nižanje parlamentarnih standardov. Poglejte kakšno dobro DZ ekipo ima NSI. Paglavci iz ZLja so bili možni šele potem, ko je SDS s svojimi Černači in Tanki sproduciral na hitro sklamfano PS s svojimi Jankovići, Filfani, Kociperjevimi. SDS je sesul parlamentarni standard in sedaj imajo SDSovci jajca, da ostale nas učijo o demokraciji?!?

    SDS je kriv za apatijo v Sloveniji, ki se je pokazala s tem referendumom. Ljudje logično da so apatični. Najprej morajo biti na vsakih volitvah anti-Janša, sedaj pa se jim frčka za vse.

    SDS na naslednjih volitvah itak ne bo dosegel nič. Zmage za desnico ne bo dosegel, zato je najbolje, da se razpusti in umakne novim močnim konservativnim strankam. Proti UDBI se bomo bolje upirali brez njih.

    • Veš, Rokc, svinjarija je tvoje ne pa moje pisanje. Jaz sem dolgo naivno mislil, da ste komunisti (preoblečeni v to ali ono obleko) proti Janši. V resnici je vaš edini cilj, da ostane F21 na oblasti. Vsi ti vaši napadi na SDS so samo povzročanje megle. Edini cilj je, da se nič ne spremeni in da pri koritu ostanejo isti. Mi, demokratično usmerjeni ljudje, smo samo velike naivčine, ki nas ob vsakih volitvah žejne prepeljete čez vodo. Vsi pa se zavedamo tega, da če SDS ne zmaga na volitvah oziroma natančneje, če ne sestavi neke koalicije, ki bo vladala z relativno večino, sprememb ne bo. Kaj pomeni recimo ta parada klovnov ob predsedniških volitvah, če ne čisto krajo energije in utrujanje že zelo utrujenih ljudi? V to proti sds-ovsko gonjo zelo subtilno npr. sodi članek Andreja Pozniča v zadnjem Slovenskem času (Nič ni tako, kot se zdi). Pod krasno zunanjostjo članka, ki močno potrka na našo vest, saj zelo drži, da smo vsi lopovi, ki z malimi kršitvami zakona držimo štango veliki korupciji, v bistvu obračunava z SDS, ki edina lahko sistemsko spremeni to, kar nam vsem Poznič očita. Pri nas je toliko paradoksov, ki žrejo druge paradokse, da nihče točno ne ve, kje se ga glava drži. Jaz nisem član SDS. To sem že stokrat zapisal. Volim pa jo od vsega začetka, ker ima program za nujno potrebne spremembe, ki se ga tudi v okviru demokratičnih možnosti stoodstotno drži. Očitati ji kakšno napako ali nepremišljenost, ki se ji pripeti sem in tja, je perverzno, še zlasti s strani kristjanov.

      • Haha tipično, SDS-ovsko. Sedaj sem postal komunist. Jaz, ki sem katolik in sem privrženec desnice.

        Odnos, ki ga kažete vi, g. Lucijan, je tipičen odnos, ki razžira slovensko desnico oziroma širšo desno sredino. Lahko, da imate vi osebno dobre namene, da ste iskren in dober človek in želite državi dobro, a v bistvu s svojo trmoglavostjo uničujete možnosti, da bo Slovenija postala normalna država.

        SDS nima nobenega zmagovalnega potenciala iz vidika moderne gradnje koalicij. Plafon ste dosegli, odstotki vam bodo začeli padati. Ste pri max 25% s tem, da ljudje volijo anti-Janšo.

        Ne zavedate se, da ste napake naredili že pred leti in to takrat, ko je bila desnica tudi osebnostno močna. Sedaj je izčrpana in težko najde pot do velikih skupin prebivalstva. To je rezultat politik SDS. Prihajajoče volitve so zadnja priložnost za SDS, ki je le-ta verjetno ne bo izkoristila. Po tem so potrebni pretresi na desnici – nimamo več časa na pretek, da bo g. Janša enkrat v naslednjih 30 letih enkrat mogoče uspel sestaviti vlado. Desnica mora zmagati ZDAJ in ker SDS to ni, bomo pač iskali rešitve drugje.

          • Ni nujno da gre za stranko, celo menim, da ad-hoc stranka tega ne bo dosegla; gre bolj za blok strank, koalicijo. Ampak če imajo ljudje takšno averzijo do SDS je potrebno okoli tega strahu ljudi najti alternativno pot, se Vam ne zdi?

        • Ja, zdaj je pa SDS kriva za ‘izčrpanost’ desnice. Za razpad desne sredine, kot smo jo poznali, je kriva politična podkupljivost tistih strank ter medijev in mnenjskih voditeljev, ki kar naprej, tako rekoč serijsko nasedajo komunistom, in z njihove mize, kot kakšni kužki ali mucke sprejemajo drobtine. Cilj demokratične stranke v okoliščinah postkomunizma je lahko samo odločna akcija zoper restavratorje komunizma (beri: krvave pogoltneže). Te ljudi bi morali dobesedno spodit, saj ne razumejo drugega jezika. Po dobrega četrt stoletja je biti kakorkoli prizanesljiv do slovenskega problema (Zločina) nedopustno. Očitki o nekakšni trmoglavosti SDS, ki uničuje desnico, so naravnost bizarni in kažejo na vzorec nerazumljivo pohlevne miselnosti. Zdaj vidim, da je z vami še huje kot sem mislil. Niste komunist, ampak tako zares mislite!!!

          • Gospod Lucijan,
            ste prepričani, da je vaš način pogovarjanja najboljša pot za skupni nastop? Mene preje spominja na zmerjanje.

          • Se vi spomnite, gospod Alfe, kaj so počeli antifašisti, ko je bil Janša na oblasti. Zmerjanje je bila njihova najblažja oblika nasprotovanja. Tako rekoč ga ni bilo opaziti v labirintu podtaknjenih afer, brutalnih protestov, medijskega stampeda. Dajte se spomnit, no, in prenehajte s tem vašim razsodništvom.

    • Rokc: “Okej zdaj pa moram reagirati. Ta napad Lucijana na spoštovanega kolumnista Aleša Mavra je tipični pritlehni napad SDSovcev, ki rovarijo po desnici in desni sredini! Oprostite gospodje, ampak TO je SVINJARIJA!”
      =========================

      SVINJARIJA je ta brezobziren napad na komentatorja Lucijana in na njegovo mnenje
      SVINJARIJA je da se mnenje Lucijana povezuje za napad na stranko SDS
      SVINJARIJA je da se napad na komentatorja Lucijana izkoristi za to, da se napade stranko SDS kot rovatorja na slovenski desnici saj je jasno, da je ta stranka edina močna politična tvorba na desnici. Stranka ki povečuje penzijo Kučanu, ki zapira udbovske arhive, ki spreminja slovenska komunistična morišča v grobišča, stranka katerih vidni člani se sestajajo s Kučanom, Škrabcem ne sodi na desno.

    • Rokc: “SDS ni dosegel NIČ in edino vedno bolj zapleta slovensko desnico! Ne pusti da bi druge stranke organsko rasle, ampak je sesul SLS, NSI, Državljansko Listo, …”
      =================================

      Rokc pravi, da je SDS sesul druge desne stranke, npr. Državljansko listo (DL). Ko pogledaš na spletno stran DL (to je bivše Virantove stranke) vidiš, da je zadnja novica, ki jo je ta stranka dala na svojo spletno stran starejša kot 2 leti in 3 mesece.

      Takole se glasi:

      Skupaj in odločno naprej
      24.06.2015, 15:22
      Padli smo in se pobrali. Državljanska lista je pripravljena na nove izzive.

      V živahno slovensko politično življenje po krajšem premoru vnovič vstopa naša Državljanska lista, ki po številnih vzponih in padcih še vedno ostaja stranka ljudi, ki znajo in zmorejo stopiti skupaj.

      Težke čase smo preživeli in premagali zahtevne izzive. Zbrali smo moč in voljo, da smo v duhu dobrih gospodarjev ohranili obstoj in delovanje naše stranke. Zveste članice in člani stranke smo sami uspešno ozdravili finance Državljanske liste in vsem, ki ste pri tem pomagali, se iskreno zahvaljujemo.

      S svojo odgovornostjo smo znova dokazali, da smo tista stranka, ki v slovenski politični prostor vnaša najvišje standarde politične kulture, ravnanja in poslovanja.

      Dragi DL-jevci! Hvala vsem in vsakemu posebej za vaš doprinos in lepo vabljeni k sodelovanju ter aktivnemu vključevanju v našo družbo tudi naprej.

      Vaša mnenja in pobude so in bodo vedno dobrodošle! Ker materialno poslovanje naše stranke v tem trenutku temelji izključno na lastnih prispevkih, smo za vsako donacijo še posebej hvaležni.

      Naša Državljanska lista je že pomembno preoblikovala politični zemljevid Slovenije in bo na njem dejavna tudi v prihodnje. Smo resna, preudarna in zaupanja vredna stranka, ki bo postala še boljša. Imamo izkušnje in znanje, imamo zdrave temelje. Naš razvoj je v rokah aktivnega članstva – od vseh in vsakega posebej!

      Za Slovenijo bodo potrebni odločni koraki. Mi jih zmoremo!

      Povej naprej|
      =====================

      Torej, po Rokcu, SDS in Janša sta kriva, da DL ni aktivna že več kot dve leti in tri mesece. Ni kriv povzpetniški Virant, ki je zapustil stranko ker ta ni bila več zanimiva za njega zaradi izpada iz parlamenta, kriva je SDS in Janša. 😉
      Za Rokca je krivda jasna, ne Virant, ne neaktivni člani (koliko jih sploh je) stranke DL, ampak SDS in Janša.
      Pred več kot dvemi leti in tremi meseci so rekli, da so se pobrali, ampak izgleda, da je prišel nad njih hudič v podobi JJ in SDS in jim onemogočil nadaljnje delo.

      Tu sem navedel en primer kako JJ in SDS rušita slovensko desnico, če povzamem Rokca.

    • Rokc: “… SDS na naslednjih volitvah itak ne bo dosegel nič. Zmage za desnico ne bo dosegel, zato je najbolje, da se razpusti in umakne novim močnim konservativnim strankam. Proti UDBI se bomo bolje upirali brez njih.”
      ===============================

      NSi se že več čas trudi, da bi se “osvobodila” od SDS, sedaj pa poslušam od enega njenega vročega navijača, da naj bi SDS dosegla zmago ne samo za sebe ampak tudi za NSi in celo za vso desnico. In ker tega po njegovem ne bo sposobna naj se kar razpusti. Torej po eni strani se iz petnih žil trudi prikazati, da stranka NSi ni del stranke SDS oz ni njej podložna na drugi strani pa se od SDS-a zahteva, da stranka SDS zmaguje tudi za njih.
      Če nam ne prinesete zmage se razpustite ali še bolje: Prinesite nam zmago in potem spokajte in nam prepustite žezlo. To je skoraj identična teza ideologa stranke NSi Janeza Pogorelca, ki je glasni zvočnik stranke. On na glas trobi kar si drugi v NSi ne upajo na glas povedati in si samo mislijo. Od Dnevnika, Dela preko Mladine, Studia City skozi škrabčev hlev naj nas do zmage popelje stranka SDS.
      Zdaj bo pa ja šlo, ko bo Škrabec dobil kak posel pri 2. tiru, bo tudi za kak foto termin v njegovem hlevu dosti denarja.
      Vidite, tako SDS uničuje stranko NSi.

    • Rokc: “SDS je kriv za apatijo v Sloveniji, ki se je pokazala s tem referendumom. Ljudje logično da so apatični. Najprej morajo biti na vsakih volitvah anti-Janša, sedaj pa se jim frčka za vse.
      =============================

      Ker sem bil od vsega začetka v akciji v zvezi s tem referendumom poznam dokaj dobro tudi ozadje.
      Pobudnik za referendum ni bila SDS pač pa Vili Kovačič. Sam sem mu predzadnji dan osebno na dom (ker sem se bal poštne sabotaže) dostavil 25 podpisov, ko smo zbirali prvih 2500 potrebnih podpisov (en teden časa), kar je bil pogoj, da se je sploh lahko razpisalo zbiranje 40.000 podpisov. Do zadnjega ni bilo jasno ali se bo uspelo zbrati teh 2500 podpisov, potem jih je bilo cca 3500, vendar do konca tega ni bilo moč vedeti. Podobno je bilo pri zbiranju 40.000 podpisov, tudi tu je bilo nejasno do konca ali bo uspelo.
      Če ne bi priskočila na pomoč stranka SDS ne bi uspeli zbrati teh 40.000 podpisov, to je potrdil tudi sam Vili. Sam sem pomagal do konca, do zadnje ure. Samo v zadnjih dveh dneh smo na “mojem” štantu v 2 krat po 6 urah (kolikor sem bil jaz zraven) zbrali več podpisov kot jih je zbrala cela stranka NSi v vsem času zbiranja (4 tedne). Od vidnejših članov stranke SDS je pomagala Mojca Škrinjar, od NSi nisem videl nikogar znanega.
      Skratka, če stranka SDS ne bi pomagala sploh ne bi prišlo do referenduma, zato sedaj poslušati od navijača NSi-ja, da je stranka SDS kriva za poraz PROTI, precej podlo.

      • Riki – lepo da ste pomagali. Ampak Vaš osebni angažma – ki je hvalevreden – ne zmanjšuje širšega problema: ljudje SDSa ne prenesejo več!

        verjamem, da ste pošten človek, da ste demokrat, da cenite samostojno Slovenijo itd.

        Toda, morda bi se morali angažirati v kakšni drugi desno-sredinski stranki?

        Poglejte ostale razumne glasove na tem portalu, od Aleša Mavra do komentatorjev kot je IF, AIFE.

        • Da dodam, zakaj sredinsko usmerjeni, pro-demokratični ljudje SDSa ne prenesejo: En vleik razlogj e recimo napad na Pahorjevo vlado. SDS je za vsako ceno hotela rušiti Pahorja, ki je poizkušal (sicer NAIVNO!) reševati zadeve a jih zaradi Zaresa in LDSa ni mogel. In takrat je recimo zrušila vse, od Zakona o malem delu do pokojninskih zadev – ki jih je nato v vladi morala sprejemati sama! Tega ljudje niso odpustili. Še posebej, ko so videli kako umirjeno in sredinsko se Pahor obnaša kot predsednik države. SDS pa je po njem polila toliko gnojnice.

          • Pahorjeva vlada ni bil uspešna. ( Sicer ima Pahor za svoj glavni premierski uspeh arbitražni sporazum, ampak prav v tem sporazumu mnogi vidijo prej polom kot uspeh; jaz sicer ne). Tista vlada ni znala ustrezno ukrepati ob rastoči gospodarski krizi, ni znala pomesti z viri korupcije in ne z rastočo bančno luknjo in tudi potrebnih reform se je lotevala bolj ali manj le z besedami. Pahorjevo predsednikovanje je druga, bolj pozitivna zgodba.

            Torej, ne prenesti SDS je precej hud in trd pojem. Sebe v njem ne najdem. Tudi Mavra ne. Morda ne prenesem dobro katere stranke, ampak to ni SDS. Tudi za N.Si ali za Primčevo gibanje tega ne bi izjavil. Z vsemi od teh in še s katero ( ne nujno vedno le iz pomladne strani) imam točke strinjanja in točke nestrinjanja. Čakam, da me pozitivno presenetijo in nagovorijo.

          • Rokc, me prav zanima kaj je sploh ta čudež imenovan “sredinskost” ?
            A da se stvarem ne reče to kar v resnici so? Da se stvari malo omili in olepša ?
            Da lepše padejo v uho, ne glede kam potem vsi skupaj gremo ?

          • Mnenje, da naj bi navedena stranka: »zrušila vse od Zakona o malem delu do pokojninskih zadev«, je neutemeljeno.

            – prvo-navedenega je na referendumu o Zakonu o malem delu dne 10.4. 2011 zrušilo 462.198 oseb (80,07% glasujočih).
            – drugo-navedenega je na referendumu o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zrušilo 495.198 oseb (72,05% glasujočih).

          • *– drugo-navedenega je na referendumu o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dne 5. 6. 2011 zrušilo 495.329 oseb (72,05% glasujočih).

        • Rokc: “Riki – lepo da ste pomagali. Ampak Vaš osebni angažma – ki je hvalevreden – ne zmanjšuje širšega problema: ljudje SDSa ne prenesejo več!
          ========================

          Zanimivo, stranka SDS je stalno na samem vrhu anket javnega mnenja, stranka NSi, za katero vi očitno navijate, pa je na približno na med tretjino in četrtino glasov, ki jih na anketah prejema stranka SDS. Torej SDS prejema tudi več kot 4 krat toliko glasov ljudi kot NSi.
          Torej, če po vašem stranke SDS ljudje ne prenesejo več, kaj potem pravite za stranko NSi?
          Če SDS-a ljudje ne prenesejo potem je NSi za ljudi naravnost odvratna, kajne?

          Rokc: “Toda, morda bi se morali angažirati v kakšni drugi desno-sredinski stranki?”
          ====================

          Prvič: Kje na desni, poleg SDS-a vidite še kakšno desno stranko? NSi to očitno ni več, skozi Škrabčev hlev in skozi obiskovanje F21 pot vodi samo vedno bolj iz levega na levo.
          Drugič: Pa kaj za vraga bi vi drugim sugerirali, če ne že kar ukazovali, za koga naj se ljudje angažirajo. A je to demokratično?
          Tretjič: Sem že na teh straneh večkrat napisal, da nisem v nobeni stranki in hkrati poudaril, da pa nisem politično nevtralen.
          Četrtič: Pri referendumu sem se angažiral zato, da bi eventuelno preprečil izvedbo škodljivega in roparskega zakona.

          • “Kje na desni, poleg SDS-a vidite še kakšno desno stranko? NSi to očitno ni več …”

            RokC vidi drugače, jaz pa še SDS ne vidi kot desne. Je samo opozicija rdečemu oblastniku v Murglah.

            Še utemeljitev:
            SDS preveva isti duh kot rdeče stranke: “Vodja ima vedno prav. In je nezamenljiv.”

      • ???? Kje sem koga popljuval?

        Ljubi SDSovci! Če je vaš namen, da nihče noče z vami sodelovati, potem ste uspeli!

        • Ja to je očitno namen SDSa: Za nami – potop!
          SDS je v bistvu izpridil tradicijo DEMOSa in demokratične opozicije v Sloveniji. Ker sama stranka deluje nepovezovalno in nepluralno. In s tem demokratičnemu polu zmanjšuje legitimnost.

        • Mislim da to ni letelo na vas, g AlFe!
          Stranka SDS je bila popljuvana s strani medijev. Načrtno uničevanje.

        • AlFe: “???? Kje sem koga popljuval?
          Ljubi SDSovci! Če je vaš namen, da nihče noče z vami sodelovati, potem ste uspeli!”
          ==============================

          Tudi to je lep primer komunističnih manir.
          Prva stopnja:
          Skozi vsa leta se načrtno demonizira najnevarnejšega političnega tekmeca (Včasih so temu v prenesenem pomenu rekli: razrednega sovražnika). Režimsko medijske napade kmalu začnejo podpirati tudi posamezniki, šibke osebnosti ala Alfe. Tudi šibke politične stranke (npr. NSi), ki želijo z nasprotovanjem, t.i. osvobajanjem doseči več glasov volivcev, torej pridružijo se vsesplošni demonizaciji.
          Naslednja stopnja:
          Ko je stranka (razredni sovražnik) že utrjeno spoznan za sovražnika se začne demonizirati še vse domnevne podpornike demonizirane stranke, da bi se le te odvrnilo od demonizirane stranke (da bi prešli na linijo t.i. politične korektnosti).

          Ko je zgornja metoda utrjena potem niso več potrebni nobeni argumenti, dovolj je da nekoga proglasiš za SDS-ovca, pa je to potem skoraj enako kot bi ga označil za SS-ovca.

  11. Amelie – mislim, da je popolnoma iracionalno SDS predstavljati, kot glas vpijočega v puščavi, medtem ko na nepravilnost situacije pri nas opozarjajo številni drugi, od civilne družbe, strank do posameznikov.

    Očitno je logika SDSa sledeča:
    – ko desnica nečesa ne uspe narediti, je SDS edina, ki je pravilno napovedovala slab razplet
    – ko desnica nekaj uspe narediti, je SDS edina, ki je za to zaslužna

    • Ali ne bi bilo bolj produktivno, če bi se manj pomembne stranke bolj ukvarjale s sabo kot z drugimi?

      Če bi bile male stranke sposobne prerasti v srednje velike, bi morda videli luč na koncu tunela.

    • Rokc: “Amelie – mislim, da je popolnoma iracionalno SDS predstavljati, kot glas vpijočega v puščavi, medtem ko na nepravilnost situacije pri nas opozarjajo številni drugi”
      ====================

      Ja, tudi klošar na trgu pred sodiščem opozarja na nepravilnosti.

  12. Rad bi malo razširil temo z nekaterimi dejstvi, ki jih ugledni komentatorji, kot je domnevno Aleš Maver, ne bi smeli prezreti, tiče pa se kolektivne gonje proti SDS. Če je Miroslav Cerar tak poštenjak, bi moral kot predsednik vlade takoj odstopiti in predlagati razveljavitev volitev, potem, ko se je pokazalo, da je Janša v primeru Patrie nedolžen. Njegov zapor je dokazljivo usodno vplival na volitve. Aleš Maver, Rokc, Alfe in podobni, kako komentirate ravnanje Miroslava Cerarja? Brez vsakega dvoma dolgoletna gonja zoper Janšo in stranko SDS vpliva tudi na njihovo politično držo, ki je zato bolj zaostrena kot bi bila v demokratičnih okoliščinah. Gonjo in nasilno odrivanje od oblasti pa stranka doživlja samo zaradi normalnega opozicijskega delovanja, ki je v tranzicijskih deželah (iz komunizma v demokracijo) pač specifično. Meni se zdi več kot normalno, da stranka, ki temelji na demokratičnih temeljih, po svojih najboljših močeh in v demokratičnih okvirih teži k lustraciji glavnih predstavnikov zločinskega sistema, k popravi krivic, k brezpogojni obsodbi zločina in zločincev in drugim dejanjem, ki izhajajo iz civilizacijskih vrednot. Cerar je, to je prav zaradi njegove pravičniške drže zlahka dokazljivo, le bogato plačan lolek, ki afne gunca in preusmerja misli ljudi na povsem nepomembna področja. Kdor spremlja SDS, dobro ve, da stranka izbira prave, realne teme, ki se tičejo nas vseh. Izvajanja poslancev so velikokrat sočna, a takšna morajo biti, če nočemo, da bi ljudje zaspali (kar je temeljni cilj komunističnih žeparjev in z njimi tistih, ki zanje lovijo kače/ beri: medijev).

    • G. Lucijan, da Vam odgovorim: mogoče imate prav, toda g. Janša je imel možnost odstopiti in pojasniti svojo nedolžnost (tako kot je to storil en minister v Nemčiji), vlado pa bi prevzel takrat nekdo drug na desnici.

      S tem je za vedno zasejal senco dvoma, tudi če je nedolžen. Nedoložnost zdaj lahko dokaže samo na ESČP. In zaradi tega je g. Janša obremenitev za vso slovensko desnico – ‘a liability’ kot bi temu rekli Američani.

      Tako, da zaključim: tu NI na potezi g. Cerar, tu je na potezi g. Janša. Naj očisti svoje ime, mogoče s pomočjo tujih preiskovalnih organov ali sodišč (kot sem predlagal ESČP), vmes pa lahko SDS prevzame nekdo drug, imajo veliko dobrih politikov, ki so v senci g. Janše: g. Zver, ga. Jordan, ga. Tomc, itd.

      • Gospod Rokc, v (tudi formalno) demokratični družbeni ureditvi predsednike političnih strank volijo člani te stranke.

        V totalitarni družbeni ureditvi predsednike raznih gibanj postavljajo in odstavljajo drugi. Očitno se pri nas mnogi ne morejo znebiti totalitarne miselnosti, saj še vedno hočejo postavljati ali odstavljati nekaj, za kar nimajo nobenih pristojnosti.

        Nesposobnim so vedno drugi krivi za njihovo nesrečo.

      • Rokc: “… In zaradi tega je g. Janša obremenitev za vso slovensko desnico – ‘a liability’ kot bi temu rekli Američani.
        ==========================

        Rokc govori skoraj identično kot vidni član stranke NSi, s pomenljivim priimkom: Pogorelec.

        Anatomija ustvarjanja razrednega sovražnika:

        Da naj bi bila stranka NSi pod okriljem stranke SDS je bil dolga leta spin dominantnih režimskih medijev in seveda političnih nasprotnikov SDS-a. Dolgoletna indoktrinacija, katere namen je bil razbiti t.i. desni blok SDS-NSi, (SLS in SKD sta itak že davno izpadli iz politične scene) in vsakogar, ki bi bil naklonjen SDS-u se je končno prijela.
        Stranka NSi se z občasnimi očitnimi provokacijami proti stranki SDS, že več let skuša prikazati, da ni več stranka pod okriljem stranke SDS. V upanju, da bodo s sovražnostjo do SDS-a pridobili volivce na levi se pomikajo stran od desne k levi. Skratka stranka NSi se iz petnih žil skuša prikazati kot samostojna entiteta dokončno osvobojena od stranke SDS.
        Vendar, ker kljub vsemu ni deležna večjega uspeha, še vedno se suče na okoli 4-5%, skuša ta stranka preko svojega ideologa s pomenljivim priimkom, Pogorelca ustvariti vtis, da je za ta neuspeh kriva stranka SDS.

        Torej:

        Ko gre za politično držo se skuša stranka NSi prikazati kot samostojna.

        Ko pa gre za njen neuspeh pa želi svoj neuspeh, v komunistični maniri, kolektivizirati in za to okriviti stranko SDS, torej stranko od katere se je baje, vsaj tako trdijo, dokončno “osvobodila”.

        Drugo, stranka NSi se skuša prikazati za desno stranko, čeprav deluje skrajno levo (Ljudmila Novak: “Država je pomembnejša od posameznika”) jamra, da SDS ustavlja desnico, čeprav stranka NSi ni več na desni.

        Teza #1:
        Ko smo uspešni, smo samostojni, ko smo neuspešni smo del kolektiva, od katerega smo se predhodno osamosvojili.

        Teza #2:

        Ko želimo pobirati desne volivce smo desni, ko želimo ustavljati SDS smo levi.

        Ko pogledaš politično situacijo vidiš, da se je NSi pomaknila močno na levo in ni več del desnice. Levičarji so dosegli točno to kar se sedaj dogaja. Osamitev stranka SDS je tudi s pomočjo stranke NSi, in predvsem z njeno, uspela. Vendar cilj levice še ni dosežen. Ker stranka NSi kljub vsemu ne uspeva, je začela s pomočjo dominantnih medijev kriviti stranko SDS, da je ona kriva za neuspeh desnice. Torej stranka, ki ni več desna in leva medijska trobila izkazujejo hinavsko skrb za slovensko desnico. Cilj ni torej lažna skrb, da bi se desnica pobrala in uspela pač pa popolno uničenje desnice.
        Stranko NSi, ki ne uspe pridobiti volivcev bi radi s pomočjo levice in režimskih levičarskih medijev, zamenjali s odstranitvijo stranke SDS na levi strani in jo prikazovali za desnico. Dobili bi kvazi desnico s stranko, ki bi pobirale drobtine iz Škrabvčevega hleva.
        Stranka SDS je trenutno dobra samo za to, da se jo iz vseh strani obtožuje, da je kriva tudi za neuspeh desnice. Ker pa je stranka SDS edina vplivna stranka na desni se torej vidi, da “skrb” za desnico izražajo levi. Vendar v tej skrbi se skriva načrt popolnega izbrisa politične desnice, njene nepolitične posameznike pa prikazovati kot nazadnjake, neizobražene, škodljivce, nevarne, nacionaliste, fašiste, …
        Mogoče ni daleč čas ko bodo morali člani in posamezni naklonjeni desnici nositi v javnosti na oblačilih kakšno “judovsko” zvezdo.
        Čas novega SZDL-ja se nevarno bliža.

        Rokc: “Naj očisti svoje ime, mogoče s pomočjo tujih preiskovalnih organov ali sodišč (kot sem predlagal ESČP), vmes pa lahko SDS prevzame nekdo drug, imajo veliko dobrih politikov, ki so v senci g. Janše: g. Zver, ga. Jordan, ga. Tomc, itd.
        =============================

        Zanimivo, Ustavno sodišče je raztrgalo obsodbo Janše, sodba proti Janši je padla na najvišji sodni instanci vendar za tiste, ki so pripravljeni na permanentno ustvarjanje razrednega sovražnika to ni dovolj.
        Za ustvarjalce razrednega sovražnika se mora nekdo, ki so ga za to vlogo namenili, braniti vse svoje življenje ne glede na to kaj poreče sodišče.
        Nekateri se enostavno ne morejo sprijazniti, da Janša ni bil obsojen na sodišču.

  13. Ljubi SDSovci,
    naj vas opozarjam, da čedalje več ljudi nad vašimi besedami samo skomigne z rameni in svoj volilni glas v tišini odda ne SDSu in ne JJu.

    • AIFe – točno to je težave, ki je komentatorji tu na Časniku NE razumejo. Bolj ko jim prijateljsko a odločno želiš dopovedati kaj se dogaja, bolj silijo z glavo skozi zid.

      • Analogija takšnemu razmišljanju je, da nekdo, po katerem tolčeš z macolo, ne bi smel vpiti od bolečin. Vaša skrb za SDS je seveda farizejstvo, ki ga ne skrivate (dvojna igra), vaša resnična vloga pa je povzročanje kaosa. Zvenelo bo teatralno, toda verjemite mi, Bogu ne boste ubežali.

    • Ma ja, glavni program “dragih” NSi-jevcev je, da stranki SDS ne uspe, pri tem veselo sodelujete z “dragimi” levičarji,

      Tudi to je lep primer komunističnih manir.
      Prva stopnja:
      Skozi vsa leta se načrtno demonizira najnevarnejšega političnega tekmeca (Včasih so temu v prenesenem pomenu rekli: razrednega sovražnika). Režimsko medijske napade kmalu začnejo podpirati tudi posamezniki, šibke osebnosti ala Alfe. Tudi šibke politične stranke (npr. NSi), ki želijo z nasprotovanjem, t.i. osvobajanjem doseči več glasov volivcev, torej pridružijo se vsesplošni demonizaciji.
      Naslednja stopnja:
      Ko je stranka (razredni sovražnik) že utrjeno spoznan za sovražnika se začne demonizirati še vse domnevne podpornike demonizirane stranke, da bi se le te odvrnilo od demonizirane stranke (da bi prešli na linijo t.i. politične korektnosti).

      Ko je zgornja metoda utrjena potem niso več potrebni nobeni argumenti, dovolj je da nekoga proglasiš za SDS-ovca, pa je to potem skoraj enako kot bi ga označil za SS-ovca.

      • Res je, Riki. Ne razumem, zakaj se Rokc, Alfe … raje ne ukvarjajo in skomigajo z rameni nad svojo NSi. Tudi vse dobronamerne nasvete, ki jih namenjajo nam, volivcem SDS, bi lahko namenili volivcem NSi. Mislim, da je zdaj že jasno, da je NSi samo ena od Kučanovih podružnic. Njihova sredinskost lahko navdušuje samo volivce z glavami oblike srpa ali kladiva.

        • Ko Ljudmila Novak na javnem shodu reče: “Na desnici je potrebno več demokracije” je to očitna provokacija. Provokacija, ker, kaj naj bi ta nesmiselna izjava sploh pomenila? A mogoče, to, da bi člani stranke NSi določali kdo bo predsednik stranke SDS? Ker, tako na desnici kot na levici so različne stranke ki tekmujejo med seboj. In potem vržejo iz stranke enega svojih boljših, Hojsa, samo zato ker je sodeloval v nekem odboru druge stranke, kar po statutu stranke sploh ni bilo prepovedano. No potem so spremenili statut in ga vrgli ven.

          Provokacija na javnem shodu je bila načrtovana, in ker je doživela nekaj pričakovanih žvižgov ljudi, udeležencev shoda, je stranka NSi in dominantni mediji za žvižge obtožila stranko SDS. Je to več demokracije? Demos je žvižgal, Kako je NSi vedela da naj bi žvižgali člani ali pristaši SDS-a. A mogoče ne bi smeli? Več demokracije? A so žvižgače legitimirali? Ne niso. Bili so označeni že od prej, načelo: Kdor nam žvižga je proti nam, kdor nam žvižga je identificiran kot sovražnik.

          Označevanje in izločanje, tudi Hojsa, več demokracije? Farsa!

    • AlFe,
      na tem forumu ste mnogokrat zapisali, da niste in ne boste volivec stranke SDS in Janše.

      Ker menite, da čedalje več ljudi nad besedami podpornikov stranke SDS in Janše “samo skomigne z rameni in svoj volilni glas v tišini odda ne SDSu in ne JJu”, najbrž tudi veste, da bi bil tak trend vsekakor v prid vaši volilni zbiri, ki je “ne SDSu in ne JJu”.

      Zakaj torej hlinite dobronamernost z opozarjanjem vam ljubih SDSovcev?

      • Vanja: “Zakaj torej hlinite dobronamernost z opozarjanjem vam ljubih SDSovcev?
        =========================

        Ker je potrebno stalno opozarjanje na razrednega sovražnika, da ljudje ne bi pozabili (Neprijatelj vreba na svakom koraku”).
        Da ljudje slučajno ne bi pozabili in “napačno” glasovali.
        Da ljudje slučajno ne bi pozabili in samo skomignili z rameni in svoj volilni glas v tišini oddali ne NSI-ju in ne Ljudmili.

        Ko govorijo, da bo SDS itak propadla je očitno da v to ne verjamejo najbolj, zato se zavedajo, da je zato potreben stalen lasten trud.

        Skratka pred NSi-jevci je še dolga in aktivizma polna pot.

  14. Morda mi ne gospod Poznič, ne Družina, ne Časnik ne bodo zamerili, za copy-paste tistega ‘hkrati brezčasnega in tako zelo zelo za danes’ dela članka gospoda Andreja Marka , za katerega sem se zgoraj ( 30.9.2017 20:12 ) zahvalila Lucijanu, da me je nanj opozoril.

    • vir: https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/nic-ni-tako-kot-se-zdi

      ———————
      Nič ni tako, kot se zdi
      24. 9. 2017 | Andrej M. Poznič | Slovenski čas

      Pred vrati novega totalitarizma, ki s pomočjo modernih vzvodov manipulacije vsiljuje svoje prepričanje

      Slovenija je od druge svetovne vojne na poseben način zaznamovana z držo, ki jo lahko opišemo s stavkom »nič ni tako, kot se zdi«. Po sedmih desetletjih nasilnega preobražanja znamo zdaj Slovenci drug drugemu skrbno skrivati svoje prave namene. Postali smo pravi »Bizantinci«, ki iskrenost sicer cenijo, ampak jo velikodušno prepuščajo drugim. Biti iskren je pri nas nevarno za denarnico, za kariero, za priljubljenost v družbi. Pomislite npr., kako nepriljubljen, naravnost osovražen bi bil uradnik, ki bi od kake agencije terjal, da delajo po zakonu (predvsem pri delitvi denarja), kaj šele, če bi terjal, da bi bili pošteni in nepristranski. A brez iskrenosti ne bo sprememb, po katerih hrepenimo. Korupcije ne bo konec, dokler bomo po malem vsi sodelovali npr. pri preskakovanju vrst pri zdravnikih po vezah in poznanstvih, česar nimamo za korupcijo, pa vendarle je, ali pa se ne bo nehalo goljufanje okoli stalnega bivališča in kilometrin na delovno mesto ali pa neprijavljenih mater samohranilk, ki v resnici živijo z očetom svojih otrok v popolni skupnosti … Male drobne množične prevare, ki sprožijo velik bes v trenutku, ko nekdo naravnost in očitno pove: »Osebno sodeluješ pri korupciji.«

      Tako množično sodelovanje pri korupciji pripoveduje zgodbo o moralno pokvarjeni družbi, ki se zateka k sprenevedanju in maskam, da se ne razkrije vsa njena gniloba. V takem humusu se kaj hitro razširi tudi napačno pojmovanje svobode, ki se razume kot »moja pravica, da delam, kar hočem«. Ker pa v praksi to ni mogoče, postane nujno nasilno uveljavljanje svojega na škodo skupnega in drugače mislečega. Zato se v imenu navideznega začne preganjati bistvene stvari naše družbe. In v Sloveniji smo zato pred vrati novega totalitarizma, ki s pomočjo modernih vzvodov manipulacije vsiljuje svoje prepričanje vsem članom družbe tako, da s šolstvom poseže v mentaliteto vsakega državljana, s stalno medijsko kampanjo ohranja mit o politični korektnosti z visoko letečimi parolami a la »sovražni govor«, »strpnost«, »drugačnost«, »inkluzivnost«. Novi totalitarizem ne ustvarja zaporov v obliki neprodušno zaprtih držav kakor nekoč komunizem, prav tako več ne zapleni premoženja, ampak ga obdavči. Novi totalitarizem ohranja svobodo telesa, zahteva pa oblast nad dušami, mišljenjem in čustvovanjem in gorje tistim, ki se uprejo, ki hočejo biti resnično svobodni, mislijo s svojo glavo in govorijo resnico.

      • Morda mu bo hvaležen še kdo.
        Vsi tisti, mislim, ki že vsa ta leta vsem svojim srcem skušajo ‘svojim’ povedati, kaj je zares pomembno in čemu se ne smemo izogniti, pa so deležni le posmeha.
        Samo ljudje smo, sčasoma se nam ponudi skušnjava, da imajo naši kritiki in (včasih) klevetalci prav.

        Pa nimajo prav!

        Dokler ostajmo v svoji mali preračunljivosti delež na zlu, toliko časa le-to le povečujemo. Pa če se nam še tako zdi, da se borimo z vsem, kar smo, proti zlu (a se zares borimo proti ljudem).
        Dokler se z orodji zla borimo le proti drugim ljudem, v katerih dejanjih ( in – Bog ne daj – celo osebah) vidimo zlo, nismo storili nič. Žal celo mnogo, mnogo manj kot nič.

      • Mimogrede: ste si že ogledali film o Kreku? (vsaj še dvakrat bo prikazan na Socialnem tednu, in avtorji bi želeli, da se javno prikazuje še v mnogih, mnogih, večjih, manjših in čisto majhnih skupinah po Sloveniji in so tudi pripravljeni prispevati nekoga, ki bi z njihove strani sodeloval v pogovoru ob njem. )

        Gospod Krek v svoji osebi priča za to, o čemer tu govori gospod Poznič.
        Da je vredno 🙂
        Da ni nekakšna naivnost, ampak zelo konkretno in praktično dobro, ki pusti v domovini dolgoročne posledice.

        Krek ni nikoli živel iz nasprotovanja komu drugemu (komurkoli!!!). Živel je iz svojega Gospoda in črpal iz Njegovega Dobrega za ljudi okoli sebe.
        Pa je živel v ravno takem okolju, ko so mnogi Slovenci razvrščeni po ‘politični barvi’ le čakali komu izmed ‘nasprotnikov’ bomo ‘pregriznili vat.

        Poguma pa mu ni manjkalo 🙂 .
        Poguma, da govori in dela dobro ne glede na …

  15. Oprostite Aleš, za to, kar se morda komu zdi ‘smetenje’ pod vašim prispevkom in z njim nima veliko zveze.

    A ne zanikam, da sem Lucijanu zelo hvaležna. Tudi za iztočnico 🙂 .

    Morda mi tudi vi tega ne boste zamerili…

    S spoštovanjem!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite