Memorandum teologov o krizi v cerkvi 2011

36
209

Kar nekako mimo nas je šlo „burno brbotanje“ nemških, avstrijskih, švicarskih in nekaterih drugih teologov, ki so v začetku februarja spisali spomenico in jo ponudili v podpis somišljenikom širom sveta. Gre za šest točk v katerih so strnili svoja razmišljanja. Te se dotikajo strukturnega sodelovanja, župnijskega življenja, pravne kulture, svobode vesti, sprave in bogoslužja. Spomenico naj bi podpisalo več kot 280 teologov, večinoma iz nemško govorečih držav, iz Slovenije dr. Janez Juhant.

Povod spolne zlorabe
Memorandum v začetku opozarja na razkritje spolnih zlorab in poziva h korenitim spremembam. Veliko je bilo narejenega, da bi se žrtvam pomagalo, da bi našli odgovore v zvezi z prikrivanjem in dvojno moralo v lastnih vrstah, ugotavljajo pisci, vendar pa mora temu slediti še odprt dialog, ki bo odgovoril tudi na vprašanja o množičnem izstopu kristjanov iz Cerkve. Teh izstopov je bilo lani največ do zdaj. S svojim pisanjem se podpisani teologi obračajo na vse, ki niso izgubili upanja v nov začetek in si prizadevajo v tej smeri. Obnova Cerkvenih struktur ne more uspeti, če se le ta s strahom zapira pred javnostjo. Prenova lahko uspe samo, če se samokritično sprejme tudi pobude, ki prihajajo zunaj institucije. O tem priča lanska „lekcija“, ko je bila kriza spolnih škandalov odločilno prepoznana šele ob kritični podpori široke javnosti, pišejo v spomenici. Cerkev si lahko povrne svoj ugled šele tedaj, ko njena podoba v lastnih očeh ne bo diametralno nasprotna od tiste, ki jo vidijo drugi.

Človek, Cerkev, Kristus
Cerkev ni sama sebi namen, je ena bolj udarnih misli, ki jih najdemo v omenjenem pismu. Njena naloga je, da ljudi vodi k Jezusu Kristusu, ki ljubi in osvobaja. To pa lahko stori samo, če je sama verodostojna pričevalka evangeljske svobode. Zato so temeljna teološka merila, ki izhajajo iz evangelija in jih je Cerkev dolžna slediti: absolutno spoštovanje vsake človeške osebe, upoštevanje svobode vesti, prizadevanje za pravo in pravico, solidarnost z ubogimi in zatiranimi.

Podpisani teologi zatem nizajo še nekatere pobude o sodelovanju med kleriki in laiki, o neživljenjskih združevanjih župnij, do katerih je prišlo zaradi pomanjkanja duhovnih poklicev. To onemogoča občutek pripadnosti in bližine med duhovnikom in verniki. Cerkvena služba mora biti v službi življenja skupnosti zato predlagajo tudi odpravo celibata in uvedbo ženskega duhovništva. Prav tako si prizadevajo proti izključevanju razporočenih in istospolnih partnerjev.

Odprava celibata in žensko duhovništvo
Seveda so predvsem zadnje trditve sprožile precej burne odzive. Če ne bi šlo za tako radikalne težnje, bi bila omenjena spomenica lahko dobrodošla pobuda za več dialoga znotraj Cerkve. Tako pa se je pravzaprav sama onemogočila. In če smo zgoraj zapisali, da jo je podpisalo 280 teologov je spomenico za Cerkev (Pro Ecclesia), proti Memorandumu, podpisalo več kot 7000 podpisnikov.

Da odprava celibata in uvedba ženskega duhovništva problema upada duhovnih poklicev ne rešuje, bi podpisniki lahko vedeli že zaradi tega, ker se stanje v tistih protestantskih cerkvah, kjer so to uvedli ni izboljšalo, prej obratno. Prav tako množični izstopi iz cerkve (v Avstriji lani okoli 80.000 ljudi) ne morejo biti (edino) znamenje, da so ljudje obrnili hrbet Cerkvenemu vodstvu, kajti zapuščanje Cerkve je le končni korak dolgega in bolečega procesa izgube vere, ki se ne zgodi iz danes na jutri.

Kontradiktornost (na videz) udarnih tez
Zato se nekatere teze Memorandistov pravzaprav ne izidejo. Čeprav misel, da Cerkev ni sama sebi namen zveni zelo samozavestno, pa ni docela točna. Namreč v Cerkvi je Vstali Odrešenik navzoč v vsej zgodovini in deluje tako v božjem ljudstvu na zemlji kot v večnosti. Cerkev, kot jo pojmuje Katoliška Cerkev, torej ne more pristati zgolj na princip zemeljskega “akcionizma”, ki je nevarno blizu tezam, da je dobro tisto, kar je koristno in slabo nekoristno. Cerkev je mnogo več od tega.

Prav tako ne more biti podoba Cerkve kot jo vidi sekularizirani svet, merilo Cerkvene verodostojnosti. Če pristanemo na to, da lahko prilagajamo Veselo oznanilo, zgolj zaradi zunanje všečnosti, potem se lahko vprašamo o naši veri. Nedvomno bi bil tak princip po godu potrošniški družbi in sekularni državi, ki bi lahko z različnimi „podporami“ vplivala na Cerkev, plešočo po njenih taktih.

(Ne)smiselnost spomenic
Naj sklenem. Cerkev nedvomno potrebuje več notranjega dialoga. Potrebuje pa tudi več ljudi, ki bodo Kristusov nauk resnično živeli in širili s svojim življenjskim zgledom. In prav teh zgledov nam v zadnjem času manjka ali pa jih ne znamo prepoznati. Če bi vzeli svojo vero zares, bi verjetno odpadle tudi potrebe po različnih spomenicah. Te so se, kot ugotavljajo nekateri teologi, med njimi tudi znani dunajski teolog Paul Zulehner, žal, izpele že pred časom, saj ne ponujajo drugega kot opredelitev za ali proti. In to vsekakor ni dialog, o katerem pišejo podpisniki.

Foto:  Jože Bartolj

36 KOMENTARJI

  1. **vprašanja o množičnem izstopu kristjanov iz Cerkve.**

    Ker gre za RKC, se mi zdi normalno, da kristjani iz nje izstopajo; izstopajo namreč tudi iz tistih protestantskih denominacij, ki jih je krščanski in reformacijski duh že zapustil. Ker pa je v RKC bolj malo kristjanov, iz nje izstopajo predvsem krščeni nekristjani, kar se mi tudi zdi logično. Le kaj naj počne neka oseba v instituciji, ki ji pripada samo po inerciji?

  2. Ampak res bi – kot kristjan – rad vedel, kaj je pravzaprav narobe z ženskim duhovništvom in odpravo celibata, da se tega Cerkev tako otepa.

  3. Korektno bi bilo, če bi avtor objavil tudi link do te spomenice, ki jo komentira.

    “Ampak res bi – kot kristjan – rad vedel, kaj je pravzaprav narobe z ženskim duhovništvom in odpravo celibata, da se tega Cerkev tako otepa.”
    Verjetno se je treba vprašati o razlogih. Drugi del se menda utemeljuje tudi z dejstvom, da bi naj Kristusovi učenci bili samo moški, prvi del pa ima verjetno povsem “zemeljske” razloge (kolikor vem, sicer podlaga za celibat je lahko v SP, vprašanje pa, če je podlaga za obvezni celibat – bo verjetno tovariš Dizma vedel povedati kaj več).

    Sicer pa imaš tukaj še razlago vatikanske strokovnjakinje za ženska vprašanja, ki se sklicuje tudi na AKvinskega (ki je bil znan ljubitelj žensk).

    http://storico.radiovaticana.org/slv/storico/2007-05/132361_prof._pia_de_solenni_zakaj_ne_zensko_duhovnistvo.html

  4. Osebno sicer nimam nič proti odpravi celibata, čeprav je treba biti precizen: govori se namreč o odpravi OBVEZNEGA celibata, ki velja samo za ŠKOFIJSKE duhovnike. Pri redovnih duhovnikih uradne zaobljube k celibatu ni, ker imajo že redovne zaobljube. Kleriki, ki niso v redovnih skupnostih, pa se k celibatu zavežejo ob diakonskem posvečenju, vendar posebej. Če slučajno kasneje izstopijo iz kleriškega stanu, morajo tudi posebej napisati prošnjo na Sveti sedež za spregled celibata, če bi se želeli poročiti. Sicer pa jih obljuba celibata še naprej veže – v praksi to pomeni, da ne morejo skleniti zakonske zveze po cerkvenem pravu.
    Meni osebno bi bila boljša ureditev po zgledu vzhodnih cerkva, kjer so duhovniki lahko poročeni, če se poročijo še pred posvečenjem. Takšno ureditev imajo tudi katoličani vzhodnega obreda. Ampak konec koncev me celibat ne moti. Je pač stvar izbire. Kdor se odloči za duhovniški poklic, bo z božjo pomočjo lahko zdržal tudi brez žene.
    Po svoje pa podpisnike Memoranduma razumem, saj imajo v marsičem prav, v nekaterih stvareh pa tudi ne.

  5. Čudno, da se take pobude ne ustvarjajo v Južni Ameriki. Samo v protestantiziranih državah, kjer bi radi še bolj protestantizirali Cerkev. Že tako so kake moderne cerkve-garaže čisto podobne protestantskim.

    Bartolj bi pa lahko napisal kaj tudi o odzivih(npr. odziv Seewalda, ki je napisal Luč sveta s papežem) in kako so te teologe “povlekli za ušesa” in jim lepo rekli, da o takih spremembah Cerkev ne razmišlja in naj že enkrat nehajo težit. Ti teologi bi podobno kot protestanti radi prilagodili Cerkev duhu časa. Bartolj je pozabil povedati tudi kaj te teologi pravijo o homoseksualcih. V glavnem nesprejemljivo.

    POMEMBNO:
    “Če se odpovemo svoji identiteti, nas jutri ne bo več. Če bomo še mi posvojili vse liberalne oziroma liberalistične iznajdbe, postali na primer privrženci evtanazije, istospolnih porok in podobno, potem nas nihče ne potrebuje. Če le ponavljamo, kar počno drugi, ne bomo pridobili nobenih novih simpatij, temveč bomo izgubili še tiste, ki jih imamo.”
    Nadškof Stres

    Te teologi so zgleda že pol lutrovski.

  6. Potrebno je povedati tudi, da se iz Cerkev, ki so take spremembe naredile ljudje bežijo nazaj v naročje svete Matercerkve. Poglejmo anglikance. Sedaj želi še 33 skupin vernikov priti nazaj v k Kristusovi nevesti.
    Oglasile so se tudi skupnosti iz Skandinavije in Severne Amerike, ki bi želele, da se podoben ordinariat ustanovi tudi pri njih.

    V Lutrovi domovini, pravi vatikanist Sandro Magister, se je število protestantov od leta 1950 do leta 2009 zmanjšalo za 42,7 %. Število katolikov se je pa povečalo za 7,3 %. Tako je danes v Nemčiji 24,2 mio protestantov in 24,9 mio katolikov. Tako je vplival na protestantizem modernizem, ki je pripeljal v njihove vrste duhovnice, splav, evtanazijo, ločitev, sodomitske poroke,… Kljub temu nekateri papežu svetujejo, da bi s takimi novotarijami reševal katoliško Cerkev. In se čudijo, da o tem papež ne želi slišati?

    VELIKO BOLJ VERNOSTI PRISPEVAJO LEPE IN PRAV OPRAVLJENE MAŠE(glej Summorum pontificum, glej Redemptoris sacramentum) KOT MODROVANJE POLLUTROVSKIH TEOLOGOV.

  7. Zelo težko je reformirati nekaj (Katoliško cerkev), kar je ***IZBRISANO, KER JE ŽALJIVO. UREDNIKI

    Celo če sprejmemo, da so evangeliji božja beseda, in številne raziskave kažejo, da niso, ni mogoče zanikati, da jih Vatikan skozi zgodovino skoraj nikoli ni spoštoval.

  8. Jaz še nisem zasledil, da bi teologi in teologija bistveno vplivala na življenje cerkvenega občestva. Zaradi teologije lujde niso nič bolj kristjani, teologija ni vezivo, ki veže cerkeveno občestvo. Tako so tudi taki memoradomi teologov precej nepomebni za življenje cerkve. So pa zato toliko bolj pomebni za tiste, ki cerkev opazujejo od zunaj in za tiste, katerim je forma pred vsebino.
    V tem kar lahko preberem tu o memoradomu, imam občutek , da je povdarek na formi , na podobi. Čeprav sta tako celibat kot vloga ženske in istosolnih zvez v Cerkvi del vsebine, pa se v tem memorandumu opira na posvetno družbo, kar naredi argumente formalne narave.

  9. ”Cerkev si lahko povrne svoj ugled šele tedaj, ko njena podoba v lastnih očeh ne bo diametralno nasprotna od tiste, ki jo vidijo drugi.”

    Glede na dejstvo, da ”drugi” Cerkvi ne priznavamo ničesar v bližini ugleda, mi ni jasno, kaj naj bi to pomenilo.

    ”Zato so temeljna teološka merila, ki izhajajo iz evangelija in ki jih je Cerkev dolžna slediti: absolutno spoštovanje vsake človeške osebe, upoštevanje svobode vesti, prizadevanje za pravo in pravico, solidarnost z ubogimi in zatiranimi.”

    Satira, politična karikatura in “šegava” komentiranja so bili vedno dobrodošli del izražanja misli in stališč, brez izletov v žaljive ekstreme.

  10. @Tradicija, v nečem se pa moram le strinjati s teboj. Namreč glede tega, da se nekatere skupnosti preveč približujejo duhu časa.

    Mene na primer zelo moti, da se v nekaterih župnijah izvajajo nekakšne seanse z dvigovanjem rok, petjem pesmi (ki sploh niso slovenske), pa tudi nekakšnim “brbotanjem”, ki naj bi bilo posnemanje binkoštnega govorjenja v različnih jezikih (pa to v resnici sploh ni). In me tudi skrbi, da nekateri duhovniki to celo podpirajo in da se ob finančni ter moralni podpori škofov izvajajo nekakšni “mega” seminarji, katerih namen naj bi bila evangelizacija, dejansko pa samo vnašajo zmedo med vernike.

    Ne vem, včasih imam vtis, kot da mnogi katoličani niso zadovoljni s tem, kar imajo. Ohraniti moramo to, kar se izroča iz roda v rod, ne pa uvajati nekakšnih krivoverskih novotarij iz ZDA. Če je to res prihodnost naše Cerkve, potem se bojim, da je z njo konec.

  11. Naj mi kdo od katolikov odgovori na sledeče vprašanje: s čim pa si vaša cerkev zasluži kakršen koli ugled in spoštovanje širše družbe, v našem primeru slovenske? Hvala vnaprej za odgovore!

  12. moram začeti ponižno, ker sem (šele na pobudo bližnjega) včeraj odprl najbolj bran katoliški list in po mesecu dni izvedel, da nemčija spet nabija teze – in je to pot naš trubar že takoj zraven in ne desetletja potem! (tednik družina se mi sicer zdi pretirano skrbniško naravnan do kristjana in ga večidel hvaležen odklanjam, žal pa se še nisem privadil na noben drug magazin za mejo).

    torej – zdi se mi nepotrebno zaščitniško, da tako volumensko darežljiva pola v družini kot tudi sestavek zgoraj razmeroma naglo (še preden vsaj okvirno predstavita dotični memorandum) pričneta plesti slamnate može oz. levoroko odpravita 280 teologov; npr. s tem, da ‘pro ecclesia’ vodi z neulovljivimi 6720 podpisi – sedaj že 11.271! – razlike (kot da so v cerkvi ankete kdaj že kaj štele) ali pa da med podpisniki tako ali tako niso sami dogmatiki, ampak je vmes najti tudi prenekaterega lahkokategornika bolj pedagoške smeri (na ‘pro ecclesi’-jini spletni strani pa med prvimi petimi podpisniki niti ne veš, za koga gre – no, za ‘Julia Scheuerle’ piše, da je ‘Studentin’…).

    to je malošolska raven debate, včasih (seveda ne vedno) pokazatelj trajne obrambne linije, ki jo fura pristni katolikos slovenskega obreda.

    kako se torej pomeniti na to temo?
    najprej prebrati, kaj piše (da ‘izvirni’ komentar ne postane le prepisovanje iz podobno mislečih blogov).

    duh, ki veje iz prvega dela (do tez) se mi zdi dobrohoten. pač poskus diagnostike, seveda ne prvi in tudi boljši so že bili, a ta je dober, ker za jedro vzame pojem svobode. jaz (ki tudi sicer pogosto razumem stvari bolj dobrohotno kot večina) v tem zaznam kar iskreno skrb za skupno stvar. pišoče vidim kot ljudi ‘znotraj’ in ne kot nergave oporečnike z roba (tudi to, da kuenga pri tem ni zraven, smatram za ugodno pr-potezo – mene sicer ne bi motilo, če bi zraven bil, ker ljudje niso manihejsko binarni in se lahko hkrati v nečem motijo in imajo v nečem drugem prav).

    jedro so seveda teze.
    šest jih je.
    če jih pregledam z očali onih, ki se vsako jutro pokrižajo v znamenju mr 9,42, najdem notri tri (3) besede v skupaj dveh (2) točkah, ki so sumljive: duhovnice, ločitev, istospolni (vseh ostalih besed nisem šel štet, jih je pa mnogo več; odstavkov je pa šest, glede na to so teze 33% sporne oz. 66% nesporne).

    ker zaradi volumna ne želim zaiti v obdelavo posameznih točk, zdaj zgolj na hitro strnem moje prvo opažanje – meni se zdi reč nekako dobrodošla za premislek (oz. vsekakor brez potrebe za bučno obrambno linijo ali pa po adamsu: pretežno neškodljiva).

    kdor tu cepi dlako (in ostane pri njej), predvsem ni prebral in razumel njihovega zaključnega stavka:
    „Warum habt ihr solche Angst? Ist euer Glaube so klein?“

    //
    če skonca malo popolemiziram še z avtorjem zgornjega o nesmislu spomenic: ‘spomenica’ kot zvrst je po svojem mehanizmu delovanja na podobni ravni kot so npr. ‘enciklike’, ‘okrožnice’, ‘pastirska pisma’, ‘oznanila’, ‘pridige’ in podobno. gre pač za besedo in njeno (ne)moč. če rečemo, da takšni premisleki in memorandumi ne štejejo, tudi ostalo ne šteje, pa s tem tudi ta portal in zgornja kolumna (in moja pisarija;)

    hvala za morebitno branje.

  13. Janez : ” Ne vem, včasih imam vtis, kot da mnogi katoličani niso zadovoljni s tem, kar imajo. Ohraniti moramo to, kar se izroča iz roda v rod, ne pa uvajati nekakšnih krivoverskih novotarij iz ZDA. Če je to res prihodnost naše Cerkve, potem se bojim, da je z njo konec.”

    Živimo v času, kjer se vse meri in vrednoti s čustvi, uporablja se tudi izraz “verska čustva” , ne vem kaj bi si predstavljal pod tem.
    Mnogo ljudi se vrti okoli vere, mnogi iščejo Boga, nekateri zgolj čustveno uteho. Ker je krščanski Bog Bog razodetja, je edina pot, osebno doživejte Boga. To doživetje spremni naše življenje, ne našega čustvovanja

  14. Florjan “Naj mi kdo od katolikov odgovori na sledeče vprašanje: s čim pa si vaša cerkev zasluži kakršen koli ugled in spoštovanje širše družbe,…”

    Spoštovanje je akt posameznika, ki ga iskaže nekomu, neglede na zasluge, Spoštovanje je zgolj kvaliteta tistega, ki ga izkazuje.

  15. Tov. rx, ti si večji katolik kot vsi drugi katoliki tukaj, saj oznanjaš sprejetost (=spoštovanje) po zaslužnosti in delih. Gre torej za čisto pelagijanstvo. 😉 Dovolj šale.

    Res je, kot si navedel v sporočilu bolj zgoraj, za obvezni celibat ni nobene svetopisemske osnove.

  16. rx170

    Kako si ljudje prislužijo tvoje spotovanje, je toj problem. Meni je vzor spoštovanja recimo Perdo Opeka ali Mati Terezija.

  17. Glej no, glej! Tirolski doktor, gospod Juhant, da je med podpisniki? Res pa je nekaj mesecev ali kako leto nazaj podal nekaj izjav, ki jih sedaj retrospektivno lahko beremo v duhu obravnavanega memoranduma.
    Nič o obveznem celibatu ni v Svetem pismu, ampak če me spomin ne vara, se RKC pravzaprav ne sklicuje nanj, pač pa na “tradicijo” in kajpak na koga drugega kot svetega Avguština?
    Ne bo pa držalo, da ljudje iz Cerkve izstopajo *zgolj* zaradi “nevere” ali “izgube vere”. Na Irskem je lepo število prestopilo k anglikanski podružnici, tistega učitelja veronauka s Hrvaške, ki je odšel med starokatolike, smo pa tudi že spoznali.
    “Cerkev, kot jo pojmuje Katoliška Cerkev, torej ne more pristati zgolj na princip zemeljskega akcionizma, ki je nevarno blizu tezam, da je dobro tisto, kar je koristno in slabo nekoristno.” Aja, a niso prav ti principi v ozadju jezuitske kazuistike?

  18. Tovariš Dizma, glede na to, da je Pelagij bil preganjan s strani katolikov, bi morda bila primernejša kakšna druga oznaka. Sicer domnevam, da bi kakšni goreči katoliki preganjali tudi mojo malenkost (figurativno povedano seveda) vendar so na srečo časi, da bi katoliki kogarkoli preganjali, minili. 🙂

    Tovariš Tadej, posameznike, ki jih omenjate cenite verjetno zaradi njihovih dejanj in ne pripadnosti instituciji, ki z njihovimi dejanji ni nujno v vzročno posledični povezavi. Ker potem bi lahko hitro kdo sklepl tudi za morebitna negativna dejanja posameznikov.

  19. Tadej: “Živimo v času, kjer se vse meri in vrednoti s čustvi, uporablja se tudi izraz “verska čustva” , ne vem kaj bi si predstavljal pod tem.
    Mnogo ljudi se vrti okoli vere, mnogi iščejo Boga, nekateri zgolj čustveno uteho. Ker je krščanski Bog Bog razodetja, je edina pot, osebno doživejte Boga. To doživetje spremni naše življenje, ne našega čustvovanja.”
    No, če bi versko doživljanje temeljilo samo na čustvih, bi bil pa res totalen kaos. Ampak moraš vedeti, da se sindrom Vodiške Johance pojavlja vedno znova – večkrat slišim kakšne senzacionalne pripovedi o kobajagi “prikazovanjih”, ki jih imajo nekatere ženske, potem ko zaidejo malo na PvD, pa malo v Medjugorje, itd. In te stvari so zelo nevarne, ker ljudje iščejo senzacij in v takem primeru ni težko nasesti raznim blodnjam in halucinacijam malo preveč vživetih vernikov.
    Toda to je samo ena plat problema. Drugo pa je, kot sem že dejal, da tovrstne seanse onesnažujejo slovensko versko izročilo in predstavljajo nasprotje nekega osnovnega bontona obnašanja v cerkvi. Že razumem, da bi nekateri radi ploskali, celo plesali, ampak cerkev pač ni diskoteka ali gostinski lokal.

  20. Janezu gre v nos vsaka pozitivna novost, ki pripomore k večji veri in članstvu v RKC.

    To je zanj, ki je v resnici komunajzer, ki se lažnivo predstavlja kot kristjan, razumljivo.

    Tako vsa videnja kar avtomatsko označi za blodnje in halucinacije.

    Obnaša se kot ena stara tercialka, ki misli, da bi morali biti v cerkvi smrtno resni in biti samo pri miru tiho in zagrenjeni.

  21. Ančka, prav zares me zabavaš. Ker niti sama ne veš, ali bi me uvrstila med kristjane ali med komunajzerje. Ali pa kar med oboje.

    Enkrat mi je nekdo skoraj očital, češ da pripadam “Grmičevi liniji”. Sam sem vzel to pripombo kot kompliment, pa čeprav se s pokojnim Grmičem nisem strinjal prav v vsem. Toda pri Grmiču sem cenil ravno to, da je bil iskren in se ni bal povedati svojega mnenja, čeprav je ostal zaradi tega osamljen in napadan od vseh mogočih pravičniških kvazi-kristjanov. Bil je pravi strup za tisti pregovorni, včasih že kar farizejski cerkveni “main-stream”.

    Kar se tiče videnj, pa vztrajam, da gre za blodnje in halucinacije. Vsaj v 99 odstotkih primerov. In z malo razmisleka se lahko hitro razkrinka kakšno novo Vodiško Johanco. In takšni pojavi gredo z roko v roki z nekakšnimi novodobnimi “katoliškimi protestanti”, ki uvajajo nekakšen princip duhovnega potrošništva, celo z molitvami za ozdravljenje. Halo – kaj pa nositi križ za Jezusom? Ali ti “razsvetljenci” sploh berejo Sveto pismo ali pa ga morda razlagajo malo bolj po “jehovsko” – to, kar jim ustreza, obdržijo, ostalo pa odvržejo?

    In ni treba vleči na dan nekih starih tercialk. Pač, če smo v posvečenem prostoru, se je treba temu primerno obnašati. In sem prav žalosten, ko opazujem, kako še tisto malo mularije, ki pride k maši v nedeljo, obleče kakšne strgane kavbojke.

  22. Ne skrbi. Vem, da ste na svetu kristjani, ki imate tako oprane možgane, da razmišljate čisto komunajzersko.

    Saj je tudi Grmič špecal partiji, da na teološki fakulteti študente učijo antikomunizma.

    Saj tako, kot častiš vse leve politike, najbrž častiš tudi največjega zločinca v bivši Jugoslaviji – Tita. On je dal pobiti miljon ljudi. Komunizem pa je svetu prinesel revščino in bedo.

    Z vsakim stavkom se čedalje bolj razgaljaš. Ti si zagrizen komunajzer. Tebe ne moti to, da kdo drži štango komunajzerjem, ki niso sposobni obsoditi zločinskega komunizma. Tebe veseli to, da se je usmeril proti “grdi” Cerkvi, za katero praviš, da ji še sam pripadaš.

    Ne moreš biti kristjan in zagovarjati zločinskega komunizma – ravno tako ne moreš podpirati levih strank, ki nočejo tega zla obsoditi.

  23. Janez, Cerkev je dovolj skeptična, ko se gre za preverjanje pristnosti dogajanja, zato Medžugorje še danes ni uradno priznano.

    Nazadnja “Vodiška Johanca” je bil kar Janez Drnovšek. Najprej mu je poginil pes, ki ga je futral samo z zelenjavo. Na koncu pa tudi njemu ni tisti new age nič pomagal.

    Da bi pa zaradi ene parih takih problemov zavračali vse, kar pride od protestantov, čeprav je zadeva dobra, se mi zdi pa največja neumnost. Pa pazi se črnskih maš (katoliških seveda), kajti tam te bo še kap, tam ljudje dejansko plešejo pri maši.

    O Jehavcih in protestantih – posledično pa tudi o katoličanih pojma nimaš. Ravno večina protestantov je tistih, ki se zanaša izključno na Biblijo, medtem, ko se Katoliška Cerkev zanaša tudi na ustno izročilo in nekatere apokrifne zapise.

    Drugače se pa obnašaš popolnoma enako kot zagrizeni moralizirajoči ateisti, ki trdijo, da bi morali kristjani živeti aksetsko in se celo vsaj enkrat vsake toliko še malo prebičati.

    Tebi gredo pa še molitve za ozdravljenje v nos. Če bi rekel, da je to Satanovo delo, bi bil celo malo prepričljiv, tako pa nisi popolnoma nič.

    Si tak, kot kakšna vzvišena stara cerkvena tercialka. Taki, kot si ti, otrokom sprožajo dodatne travme. Zaradi takih kot si ti, potem nastanejo razne Svetlane Makarovič, ko je cela Cerkev kriva zaradi tega, ker je bila njena mama taka tercialka.

  24. Ančka, dokler nisem prebral teh dveh tvojih zadnjih postov, sem še verjel v to, da je v tebi vsaj kanček poštenosti. Zdaj pa vidim, da je samo še žlehtnoba.

    Kot prvo: lahko še tako zagrizeno trdiš, da sem “komunajzer”. Vendar s takimi “ad hominem” izpadi največ poveš o sebi. Sam komunističnega sistema ne zagovarjam, Tita tudi ne. Vendar pa ostro nasprotujem tistim, ki trdite, da je bilo v komunizmu samo slabo. Fanatičen antikomunizem je samo zrcalna slika komunizma. In to se pri tebi zelo lepo vidi. Ker pač ne razmišljal po tvojih merilih, sem zate “komunajzer” in podpornik levih strank. To je pa že tista logika “Kdor ni z nami, je proti nam”. Takšna mentaliteta je povsem fundamentalistična in z demokracijo nima veliko zveze. Nekdaj so nam katoličanom mahali pod nos, češ vi ste pa volivci SKD. Pa nismo vsi glasovali za to stranko. Nasploh bo treba sprejeti, da je enako legitimna podpora vsem političnim opcijam. Sam levice še nisem volil, tako kot mi ti pripisuješ, poznam pa nekaj katoličanov, ki si upajo tudi javno priznat, da volijo leve stranke. In zaradi tega niso čisto nič slabši kristjani kot tisti, ki volijo desne stranke. Morda so še boljši, ker znajo videti tudi marsikaj grdega pri tistih strankah, ki se sklicujejo na krščansko ime, pa tudi pri levici. Tovrstne samokritičnosti pri desnici žal ne vidim.

  25. Janez je užaljen, ker sem postavila pravo diagnozo. Sam si si kriv, zakaj pa tako zavzeto braniš “tekovine revolucije” in lik in delo tvojih levih idolov. Da ne govorimo o tem, da je Janšev največji greh to, da je kritičen do levice.

    In potem začneš z isto lajno, kot komunajzerji. Saj v komunizmu pa ja ni bilo vse slabo? So what? Saj tudi v nacistični Nemčiji ni bilo vse slabo. Take neumnosti pišeš. Tito je dal pobiti miljon ljudi, še več ljudem je kršil človekove pravice. Če si ti živel zadovoljno, to še ne more biti opravičilo za zločine.

    Po drugi strani pa. Ali si kdaj kaj napisal pozitivnega o desnici ali Janši? Ne. Ali si kdaj pokritiziral levico? Ne.

    Ali ti slučajno omejujem svobodo govora? Ne. Samo diagnozo postavljam. Ker pa je diagnoza pravilna in je več kot očitno, da so te tudi ostali spregledali, se jeziš.

    Ne. Ni enako legitimna podpora vsem političnim strankam. Predvsem ni legitimna podpora levim strankam, ki še danes zagovarjajo “tekovine revolucije”. Kristjan ne more podpirati tega zločinskega sistema. Kristjan je lahko le antikomunist.

    Zakaj te je pa potem sram priznati, da si volivec levice? In kako je lahko dober kristjan nekdo, ki voli človeka, ki zagovarja komunistične zločine?

    Pri tebi ni videti ne samokritičnosti ne kritičnosti do levice. Največji greh, ki si ga pa sposoben očitati desnici pa je kritičnost do levice.

  26. //oriana falaci

    poznam samo dve vrsti fašistov:
    fašisti in antifašisti.

    nekaj podobnega se včasih zdi tudi o komunistih…
    če ne drugega, je to škoda zaradi prikrajšanega užitka v igri, saj: če je svet oder, je dobro, da so liki na njem raznovrstni (na slovenskem pa sta pogosto najbolj glasna dva igralca, ki špilata isto vlogo in se razlikujeta le v barvi hlač).

  27. Ančka, zakaj bi priznal, da sem volivec levice, če to v resnici nisem? Nazadnje sem volil SLS. In ta stranka mi je še najbolj blizu, vsaj trenutno. Pozitivno ocenjujem tudi KDS, čeprav je praktično na obrobju političnega prostora. Obe pa spadata v sredinski prostor. Razen če enačiš desnosredinski prostor z Janševo SDS. Ampak to je tvoj problem. In se niti ne vznemirjam, če sem zate komunajzer in levičar.

  28. Janez, daj ne sprenevedaj se. A si kaj dobrega povedal o kakšni desni stranki? Ne. A si kaj slabega povedal o kakšni levi stranki? Ne.

    Slepo zagovarjaš levico in šimfaš desnico, potem se pa kujaš. Da ne govorimo o tem, da je zate največji greh Janše, da kritizira levico (oziroma edini greh, ki si ga sploh sposoben sproducirati).

    In potem na dan potegneš KDS, ki je bila itak narejena samo zato, da odžre NSiju nekaj glasov, da za sigurno ne bi prišla v parlament.

    In ker to dobro veš, se samo še dodatno smešiš in diskreditiraš.

  29. KDS da naj bi NSi odžrla glasove? Kakšna ironija… Kaj pa lahko potem rečemo o nastanku NSi leta 2000, ki je bila ustanovljena zgolj z namenom, da bi odžrla glasove oz. uničila edino tradicionalno slovensko krščanskodemokratsko stranko SLS?

  30. Janez, a zdaj si se pa prelevil v ivana?

    Ja itak, da je očitno, da je bila KDS narejena samo zato, da spravi NSi iz parlamenta. Itak je pa že usmeritev taka naklonjena komunajzerjem.

    Če jo ti podpiraš, je itak jasno, da poštenih namenov tukaj ni.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite