Meje mojega jezika ali revolucija se je začela

22
Foto: Facebook.
Foto: Facebook.

Ludwig Wittgenstein se je na seznamu najvplivnejših filozofov vseh časov, ki so ga sestavili filozofi sami, znašel na visokem četrtem mestu. Wittgensteina nekateri imenujejo tudi ‘filozof filozofov’, kar kaže na njegovo kompleksnost, nenazadnje se govorio dveh obdobjih njegove filozofije (Wittgenstein I. in Wittgenstein II.) Ampak slavni filozof z Dunaja tu ni v središču, marveč le njegova znana izjava: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Izjavo lahko razumemo tako ali drugače, ampak poglejmo, kaj se zgodi, če se naše jezikovne meje zakoličijo okrog specifičnega razumevanja besede ‘revolucija’ in ne seže do njenih posledic, kaj šele do žrtev.

»Tovarišice, tovariši, revolucija se je začela! Revolucija se je začela in zato ni časa, da bi počivali na lovorikah. Kljub opustošenju, ki ga je za sabo pustila kriza kapitalizma, se kolo zgodovine še vedno neusmiljeno vrti v prid kapitalu in njegovim političnim zastopnikom.« Citat je iz govora Luke Mesca iz začetka aprila 2015. Aprila 2015. Govor lahko v nas sproži takšne in drugačne odzive, nekoga podžge (k čemu?), marsikoga je tudi prestrašil, tiste, ki so politično apatični, bi morda še vedno pustil hladne, kar bi bilo zaskrbljujoče. Izjava je padla tudi v kontekst ponovnih pogovorov in poskusov končne ureditve grobišč pobitih po drugi svetovni vojni, pobitih v imenu revolucije ter vprašanj o simbolih totalitarnih režimov.

»Če obstoječa univerza ne bo spoznala, da je sama sebi problem in se poslovila od nedemokratičnega, fevdalnega ustroja in privilegiranih kast, potem se bo od take univerze poslovil kdo drug. In takrat…ne bo lepo,« pa je pred kratkim zapisal Miha Kordiš, prav tako Združena levica. Komentiral je, kako so na Odboru za izobraževanje v Državnem zboru obravnavali predlog ‘o vpeljavi izobraževanja učiteljev na Teološko fakulteto’. Kaj pa je poslanec mislil s tistim ‘ne bo lepo’? Revolucijo?

Združena levica, ki jima mlada politika pripadata (in še veliko mladih!), je jasno profilirana stranka, z značilno retoriko, ki očitno ve, kaj hoče in v tej smeri tudi deluje. Karkoli si že kdo misli o njihovi ideološki sferi, bi lahko v kateri drugi stranki vzeli svinčnik in list papirja ter si kaj zapisali na račun strankarskega delovanja. Ljudem očitno uspešno prestavijo svoje cilje, pa naj bodo ti še tako populistični in ideološko sporni. V kakšnih drugih strankah pa se že vrsto let sklicujejo na nenaklonjene medije in druge neprijazne zunanje dejavnike, na katere tako ali tako ne morejo kaj dosti vplivati.

Na izjave predstavnikov Združene levice o revoluciji in nečem, kar ‘ne bo lepo’, lahko pogledamo še iz Wittgensteinove perspektive. Naš jezik in razumevanje besed po mnenju filozofa ustvarja za vsakega izmed nas zaključen, omejen svet. Očitno imamo o besedi ‘revolucija’ različno razumevanje, čeprav bi lahko skupni jezik iskali pri priznanju, da je njena značilnost nasilje, napad na človekove pravice. Ampak tudi nasilje je na žalost mogoče tako ali drugače upravičiti, vsaj znotraj meja nekega jezika, nekega sveta. Če meje našega sveta ne poznajo nobene prepustnosti, če jih noben ne zna zamajati in če naš jezik ostaja prepričljiv, bomo pač udobno ostajali znotraj njega.

In očitno številne sodržavljane revolucionarni jezik prepriča in gradijo ‘revolucionarni svet’. Odprto ostaja, kako se bo še uveljavljal, kako širil. Pri soočenju z njim, metode pikrosti, cinizma ali zagrenjenosti ne igrajo kakšne koristne vloge, koga pa to prepriča? Morda se zdi še tako naivno in mučno, vendar je med svetovi potreben dialog, vztrajno prevajanje pomenov besed, predvsem pa je lahko prepričljivo širjenje drugačnega sveta. Verjetno je prav svet tovarišijskega kapitalizma, za katerega so zaslužni tudi ‘očetje’ Združene levice, pripomogel k razcvetu takšne retorike in takšnega spreminjanja sveta (po Marxu). Pomembno je, da se govorcev revolucionarnega jezika ne podcenjuje in se jih jemlje resno. Če pa se z revolucionarnim svetom spustimo v odprt konflikt, se lahko komu še izpolnijo revolucionarne želje. Seveda pa je postavljanje jasnih meja nasilju druga zgodba.

Luka Mesec omenjeni govor zaključi: »Spomnimo se: še nedolgo tega so se elite demokratičnemu socializmu smejale. Lani jih je smeh minil. Letos pa jim bomo skupaj pokazali, da se njihov čas izteka!«

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


22 KOMENTARJI

    • AlFe,koliko je levica nevarna vprašaj tiste,ki imajo z njo opraviti že več kot sedemdeset let!Levica je tako ,ali tako pokvarjena že od svojega nastanka in tudi
      tam kjer se še vedno pojavlja,konkretno pri nas,postaja vse bolj agresivna in
      arogantna!Razmišljaš pač po svoje in če to že počneš imaš verjetno zato svoj razlog.Dejstvo je,da se med slovensko populacijo vse bolj kristalizira miselnost,da je desnica politična opcija,ki izhaja po mnenju takih kot si ti in tebi podobni,eksplicitno iz krščanskih krogov,kar ne drži,drži pa,da je življenje na osnovah krščanske etike veliko bolj naklonjeno desni opciji v političnem smislu!Vsaka ideologija,ki zavrača komunizem in socializem,je orientirana desno,mnogo je ateistov,ki so zapriseženi desničarji,mnogo je tudi takih,ki pripadajo po verski usmeritvi,kakšni drugi verski skupnosti,ki zavrača ideologijo
      in se kot taka znajde na zmerni desnici!Govorjenje o pokvarjeni desnici je posledica kroničnega negativizma,ali celo sovraštva do Cerkve in tistih,ki jo spoštujejo,četudi ne obiskujejo cerkvenih obredov in so kljub temu desničarji!
      Problem so stranke,ki se sicer opredljujejo za desničarje v njih pa kar mrgoli
      ljudi,ki simpatizirajo s politiki mesečeve in sdejevske ideologije,do nedavnega,je
      bila v tem paketu tudi SLS in virantova DL,ali misliš,da so simpatizerji erjavčevega
      DeSUS-a kaj drugega,drugačen in nepredvidljiv je njihov vodja,ki je zaprisežen
      titoist in deluje po sistemu,malo tukaj,malo tam.Drugačnega prepričanja je samo v odnosu do nekdanje sovjetske zveze,on že ve zakaj je trba pljuvati po zahodu.
      Taka je trenutno klima v slovenskem političnem prostoru!

      • Problem Slovenije je desnica, ki to ni. Desnica, ki deluje … ali bom kar uporabil besede nekoga, ki mi nasprotuje: “Problem so stranke,ki se sicer opredljujejo za desničarje v njih pa kar mrgoli ljudi,ki simpatizirajo s politiki mesečeve in sdejevske ideologije”

        Problem so ljudje na desnici, ki enostavno morajo imeti prav ne glede na ceno! V čem se torej razlikujejo od diktatorjev?

        • AlFe: ““Problem so stranke,ki se sicer opredljujejo za desničarje v njih pa kar mrgoli ljudi,ki simpatizirajo s politiki mesečeve in sdejevske ideologije””
          =================

          No, sedaj pa še poimensko naštejte vse te stranke (množina) in vse te ljudi, ki jih “kar mrgoli” (množina). Teh drugih, ki jih mrgoli vam ne bo težko našteti vsaj 10. Z besedo na dan, ne z gobcem.

    • Sploh ni res. Proti pokvarjeni desnici se je možno boriti. Proti levici pa borba ni možna. Vsaj nisem še videl uspeha, razen Hooverjevega obračuna s komunisti v ZDA.

  1. Tisti, ki hitijo v objem revolucije, se odvračajo od duhovno – vrednotne prenove človeka in človeštva.

  2. V demokraciji imajo ti kljukci omejen doseg in tudi če z naslednjimi volitvami prevzamejo oblast, bo njihova ideologija trčila v zid ekonomske realnosti. Skratka, agonijo Slovenije lahko kvečjemo podaljšajo, vendar sami revolucionarne apokalipse ne morejo sprožiti, naj si jo še tako želijo.

    Hkrati pa ne smemo pozabiti, da Kordiš, Mesec in Tomičeva po svojem političnem profilu spominjajo na Kardelja, Borisa in Zdenko Kidrič tik pred vojno. Demagogi obskurne ideologije, ki pa so morebitno sesutje mednarodnega reda in posledično implozijo države pripravljeni izkoristiti za nasilen prevzem oblasti. Leto 1941 nam dokazuje, da je za prehod salonskega levičarstva v komunistični teror dovolj le par mescev. Ne, res jih ne gre jemati zlahka.

    • Zelodko: “…, vendar sami revolucionarne apokalipse ne morejo sprožiti, naj si jo še tako želijo.”
      ============

      Najbolj krvave stvari v preteklosti so se vedno dogajale zaradi podcenjevanja.

  3. Nerazumno je dejstvo, da večina javnih občil spregleda kakršnokoli že resnost verjetnosti nove revolucije.
    Vsako podcenjevanje takih napovedi je neprimerno, žaljivo in nesprejemljivo! Doživeli smo revolucijo, mnogi je niso preživeli, bila je zločin nad slovenskim narodom, ki nas je razdelil in zaznamoval za naslednjih tisoč let, pa še in še.
    Zagovorniki revolucije in socializma imajo v slovenski družbi in državnem zboru večino, zato bo druga revolucija usmerjena proti prvi, kar pomeni, da se obnavlja in nasprotniki revolucije smo tako obsojeni, da ostajamo izven odločanja, prevzemati pa moramo vse zablode revolucionarjev: zločine in revščino.
    Revolucija seže do meje, kjer se neha delitev dobrin in začne njihovo ustvarjanje. Tu se konča tudi revolucionarno nasilje, človekove pravice pa odpirajo pot do svobode in resnice.

    • Kdor misli, da je nevarnost ponovne totalitarne oblasti prenapihnjena, naj si prebere tale članek. Vzporednice z globoko državo so strašljive.

  4. Ne vem če prav razumem “meje mojega jezika”, me pa spominja na problem orwellovega Novoreka. V mnogočem se ga da prepoznati tudi danes. Na primer, da sta mož in žena osebi A in B. Potem ta “kultura” striktnega ločenega naslavljanja “državljanke in državljani”, “sodnice in sodniki”, in milijon primerov, ki jih ni mogoče spregledati. Potem “družbena lastnina”, pri čemer “družba” ni pravni subjekt. in še tisoč primerov bi se našlo, na katere smo se že navadili in jih niti ne prepoznavamo kot neumnosti.

Comments are closed.