Ludwig Wittgenstein se je na seznamu najvplivnejših filozofov vseh časov, ki so ga sestavili filozofi sami, znašel na visokem četrtem mestu. Wittgensteina nekateri imenujejo tudi ‘filozof filozofov’, kar kaže na njegovo kompleksnost, nenazadnje se govorio dveh obdobjih njegove filozofije (Wittgenstein I. in Wittgenstein II.) Ampak slavni filozof z Dunaja tu ni v središču, marveč le njegova znana izjava: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Izjavo lahko razumemo tako ali drugače, ampak poglejmo, kaj se zgodi, če se naše jezikovne meje zakoličijo okrog specifičnega razumevanja besede ‘revolucija’ in ne seže do njenih posledic, kaj šele do žrtev.
»Tovarišice, tovariši, revolucija se je začela! Revolucija se je začela in zato ni časa, da bi počivali na lovorikah. Kljub opustošenju, ki ga je za sabo pustila kriza kapitalizma, se kolo zgodovine še vedno neusmiljeno vrti v prid kapitalu in njegovim političnim zastopnikom.« Citat je iz govora Luke Mesca iz začetka aprila 2015. Aprila 2015. Govor lahko v nas sproži takšne in drugačne odzive, nekoga podžge (k čemu?), marsikoga je tudi prestrašil, tiste, ki so politično apatični, bi morda še vedno pustil hladne, kar bi bilo zaskrbljujoče. Izjava je padla tudi v kontekst ponovnih pogovorov in poskusov končne ureditve grobišč pobitih po drugi svetovni vojni, pobitih v imenu revolucije ter vprašanj o simbolih totalitarnih režimov.
»Če obstoječa univerza ne bo spoznala, da je sama sebi problem in se poslovila od nedemokratičnega, fevdalnega ustroja in privilegiranih kast, potem se bo od take univerze poslovil kdo drug. In takrat…ne bo lepo,« pa je pred kratkim zapisal Miha Kordiš, prav tako Združena levica. Komentiral je, kako so na Odboru za izobraževanje v Državnem zboru obravnavali predlog ‘o vpeljavi izobraževanja učiteljev na Teološko fakulteto’. Kaj pa je poslanec mislil s tistim ‘ne bo lepo’? Revolucijo?
Združena levica, ki jima mlada politika pripadata (in še veliko mladih!), je jasno profilirana stranka, z značilno retoriko, ki očitno ve, kaj hoče in v tej smeri tudi deluje. Karkoli si že kdo misli o njihovi ideološki sferi, bi lahko v kateri drugi stranki vzeli svinčnik in list papirja ter si kaj zapisali na račun strankarskega delovanja. Ljudem očitno uspešno prestavijo svoje cilje, pa naj bodo ti še tako populistični in ideološko sporni. V kakšnih drugih strankah pa se že vrsto let sklicujejo na nenaklonjene medije in druge neprijazne zunanje dejavnike, na katere tako ali tako ne morejo kaj dosti vplivati.
Na izjave predstavnikov Združene levice o revoluciji in nečem, kar ‘ne bo lepo’, lahko pogledamo še iz Wittgensteinove perspektive. Naš jezik in razumevanje besed po mnenju filozofa ustvarja za vsakega izmed nas zaključen, omejen svet. Očitno imamo o besedi ‘revolucija’ različno razumevanje, čeprav bi lahko skupni jezik iskali pri priznanju, da je njena značilnost nasilje, napad na človekove pravice. Ampak tudi nasilje je na žalost mogoče tako ali drugače upravičiti, vsaj znotraj meja nekega jezika, nekega sveta. Če meje našega sveta ne poznajo nobene prepustnosti, če jih noben ne zna zamajati in če naš jezik ostaja prepričljiv, bomo pač udobno ostajali znotraj njega.
In očitno številne sodržavljane revolucionarni jezik prepriča in gradijo ‘revolucionarni svet’. Odprto ostaja, kako se bo še uveljavljal, kako širil. Pri soočenju z njim, metode pikrosti, cinizma ali zagrenjenosti ne igrajo kakšne koristne vloge, koga pa to prepriča? Morda se zdi še tako naivno in mučno, vendar je med svetovi potreben dialog, vztrajno prevajanje pomenov besed, predvsem pa je lahko prepričljivo širjenje drugačnega sveta. Verjetno je prav svet tovarišijskega kapitalizma, za katerega so zaslužni tudi ‘očetje’ Združene levice, pripomogel k razcvetu takšne retorike in takšnega spreminjanja sveta (po Marxu). Pomembno je, da se govorcev revolucionarnega jezika ne podcenjuje in se jih jemlje resno. Če pa se z revolucionarnim svetom spustimo v odprt konflikt, se lahko komu še izpolnijo revolucionarne želje. Seveda pa je postavljanje jasnih meja nasilju druga zgodba.
Luka Mesec omenjeni govor zaključi: »Spomnimo se: še nedolgo tega so se elite demokratičnemu socializmu smejale. Lani jih je smeh minil. Letos pa jim bomo skupaj pokazali, da se njihov čas izteka!«
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
