Ta ranjena, a kljubovalno smejoča se ženska naj postane simbol te sramotne vojne in simbol upora civilizacije, kot jo poznamo, proti divjaškemu kaosu Putinovega nastajajočega imperija.
Napad Rusije na Ukrajino zgodovinsko ni presenetljivo dejanje. Presenetljivo je obdobje osmih desetletij miru, ki smo jim bili do zdaj priče. Ta mir nas je tako očaral in začaral, da smo napak začeli razmišljati, da je takšno stanje modus operandi človeške živali v globalnem svetu. Z vojno utrjene generacije, ki so preživljale grozote, bi se nam smejale. Mir ni običajno stanje družbe. Ne pri ljudeh ne pri šimpanzih ne pri orangutanih niti pri nobeni drugi od velikih opic.
Vojna, nasilje, sla po osvajanju so zapisani v našem DNK-ju.
Megalomanu, ki je popeljal svoje ljudstvo v vojno, blaginja tega ljudstva ni mar
Maska civilizacije, ki si jo je nadela sodobna družba, je varljiva. Vladimir Putin nam je enkrat za vselej pokazal, da je potreben le en megaloman s psihopatsko osebnostno motnjo, da 144-milijonski narod tudi v sodobnih časih popelje v krvavo osvajalsko vojno z drugim narodom, ki mu noče nič. Ljudje se ne spreminjamo. Anatomsko, nagonsko in racionalno nismo nič drugačni kot Džingiskanovi jezdeci, ki so pomorili pol Azije. Edina resnična razlika od tistih časov je globalna ekonomija, ki tiranske režime s premočnimi vojskami drži nazaj, da povsem ne podjarmijo svoje okolice, saj se tudi tirani bojijo lačnih ljudi doma.
Pri Putinu pa je drugače – če se bo zahod opiral na sankcije, bo to zaradi presumpcije, da je Putinu dejansko mar za blaginjo ruskega naroda. To je napaka. Kot opozarja Gary Kasparov: ni mu mar. Putinov režim operira kot integrirana in skrbno utečena mafijska tolpa, ki nadzira tako javno propagando prek medijev kot vse varnostne sisteme in podsisteme, ki jih uporablja za ustrahovanje svojih ljudi. Njegovi cilji so enako shizofrenično-pravljičarski kot Hitlerjevi: poprava krivic, osvoboditev lastne etnične skupine, ki se ji godijo fantomske krivice na tujem, širjenje življenjskega prostora.
Putinu ni mar, da bo v zgodovino zapisan kot vojni zločinec in morilec, saj je Stalin tudi, a ga še vedno častijo
A ne gre za življenjski prostor Rusov – Putinu ni mar za sam narod. Narod je kanonfuter njegovih interesov. Gre za širjenje življenjskega prostora njegovega ega. V zgodovino se želi vpisati kot veliki krvoločni osvajalec. Nekdo, ki se ga je treba bati. Kot Vlad Tepeš, Josef Stalin ali Adolf Hitler. Ne pozabite – bistvo psihopatske motnje je popolna odsotnost empatije do sočloveka. Če se bodo Putina spomnili kot krvavega osvajalca, ki je znova vzpostavil veliko Rusko carstvo, bo to zanj povsem dovolj, četudi bo zraven pripisano, da je bil vojni zločinec, ki je pobil na milijone ljudi. Tudi Stalina, enega najhujših morilcev v zgodovini človeštva, v Rusiji še danes častijo.
Zato pri Putinu grožnje z ekonomsko izolacijo ne delujejo. Ruski upokojenec ima danes pokojnino 175 evrov, pa se ne pritožuje. Ruski delavec ima minimalno plačo 142 evrov, pa se ne pritožuje. Mednarodne izolacije ne bodo ganile človeka, ki nima nobenega interesa za dobro življenje svojih ljudi. Tudi v Severni Koreji, državi s rednimi epizodami lakote in skoraj absolutno revščino, se še ni našel junak, ki bi s prestola sklatil dinastijo Kim. Države s popolnim totalitarnim nadzorom imajo v globalnem svetu neomejen rok trajanja, če le tistim na oblasti ni mar za to, kako ljudje živijo.
Globalno povezana ekonomija ne jamči svobode, zanjo se je kljub levičarskim sanjam o razorožitvi treba vsak čas krvavo boriti
Jasno pa je bilo, da bomo prej ali slej naleteli na še enega takšnega. Zgodovina jih je polna. In smo ga dobili. Pravzaprav smo ga dobili že pred 22 leti, vendar ga ta krasni novi svet miru in prosperitete ni hotel prepoznati za to, kar je. Podobno dolgo kot Hitler je za nos vlekel evropske in ameriške politike s svojim – za psihopate značilnim – površinskim šarmom. Na žalost mu je na roke šel pacifizirani, od osmih desetletij miru pijan liberalni zahod. Zveza Nato je ostala le še senca sebe. Doma stranka Levica, v Evropski zvezi in ZDA pa podobne skrajno leve politične organizacije hujskajo k razorožitvi in ustavitvi vsakršnega vlaganja v vojsko. ZDA – nekoč steber obrambe našega načina življenja pa – skupaj z Natom – postaja vedno bolj oddaljena entiteta, ki je ne zanimajo več obupni boji ljudi daleč stran od njih, ki si želijo svobodo prav tako kot oni.
Zato upajmo, da je tale napad sil teme, iliberalizma in vojaške nadvlade postal prelomen v zgodovini zahodne civilizacije, tako kot je bil napad na Pearl Harbour za ZDA pred 81 leti. Svobodo moramo nehati jemati kot samoumevno. Globalno povezana ekonomija jo jamči le tako dolgo, dokler ne pride novi Hitler. Zato se je za svobodo treba krvavo boriti, hkrati pa biti pripravljen, da se lahko vsak trenutek pojavi nekdo, ki jo je sposoben in pripravljen odvzeti. To pomeni, da članstvo v zvezi Nato niso le kos papirja in skupne orožne vaje, ampak povezana vojska liberalnih sil, ki se bori proti srednjeveškemu mračnjaštvu. Vojska, ki jo povezujejo skupne vrednote: svoboda posameznika, svoboda do samoodločbe narodov, svoboda do zasledovanja svojih ciljev …
Ukrajinci so branik razsvetljenega človeštva pred primitivnimi pračloveškimi nagoni, manifestiranimi okrog ruskega psihopata
Je pa treba jasno povedati: sramota je, da jim ne pomagamo bolj aktivno prav zdaj, ko so napadeni. Pisanje ključnih besed oz. heštegov, proklamacije o ostrih (papirnatih) odzivih in brzojavke sočutja so v tem trenutku, ko se pogumni Ukrajinci borijo za življenje, jalovi. Zakaj v tem trenutku ključne zahodne države tja ne pošiljajo neprekinjenih konvojev orožja?
Ukrajinci se namreč danes ne borijo le za pravico do lastnega obstoja in povezovanja v evropske integracije. So branik razsvetljenega človeštva pred primitivnimi pračloveškimi nagoni, ki so se manifestirali okrog ruskega psihopata. Želeli so si EZ – želeli so si liberalizma, demokracije in svobode. So svetilnik, ki mu moramo slediti in pomagati. Mi pa jih gledamo in jim pošiljamo dobronamerne tvite. Dolžni smo jim vsaj, da zaradi njihovih žrtev zvezo Nato naredimo zopet potentno, da odločno vojaško podpremo državo, katere državljani so jasno povedali, da želijo gospodarsko in kulturno biti del liberalne Evrope, Rusijo, pa – če je že ne moremo uničiti – spremenimo v hermetično zaprto kletko, kot je Severna Koreja. Dokler Rusi sami ne ugotovijo, da so pretepena žena v hiši nasilnega gospodarja in najdejo svojo pot v svobodo.
Ta ranjena, a kljubovalno smejoča se ženska naj postane simbol te sramotne vojne in simbol upora civilizacije, kot jo poznamo, proti divjaškemu kaosu Putinovega nastajajočega imperija.
Slava Ukrajini! Herojem slava!
