Mednarodni in strateški pomen evropskih volitev

4
258

V zadnjem desetletju je EU postajala vedno močnejši mednarodni dejavnik zaradi uspešnih integracijskih procesov, gospodarske moči po svetovni krizi leta 2008, trdnosti evra, krepitve družbenega miru, postopne rasti blagostanja in socialno tržnega gospodarstva. Tu naj izpostavimo še dve dejstvi. S pogajanji in uvedbo embarga je uspešno zaustavila prodiranje Rusije v Ukrajino in pri tem ohranila mir. Razen tega je uspešno zaustavila val migracij, ki je bil v bistvu načrtovano prodiranje islama na staro celino. Navedeni in še drugi dejavniki so vznemirili več velikih držav, ki so začele zavestno omejevati vpliv EU in se mu zoperstavljati. Pred volitvami v Evropski parlament se upravičeno postavlja vprašanje, kako te nove izzive svetovnih razsežnosti reševati, da bo delovanje EU v prihodnosti krepilo globinsko usmeritev.

Brexit

Prvi veliki izziv za EU je bila napoved in izvajanje Brexita. Res je, da so bili podaniki Združenega kraljestva vseh 40 let, kar so v EU, dokaj nezadovoljni s svojim članstvom, ker da so se slabo pogajali ob vstopu v EU. Vendar ne moremo reči, da je bilo trajno prisotno nezadovoljstvo glavni razlog za Brexit. Glavni razlogi so drugi. Anglija je z vstopom v EU nehala biti imperialna velesila. Tega dejstva večina Britancev v globini duše ni sprejela. Drugi razlog so bile pravice Severne Irske ob vstopu v EU, ki so v mnogih pogledih večje, kot jih imata Škotska in Wales znotraj Anglije. Močan razlog je stoletna navezanost Anglije na ZDA. Ta se v zadnjih letih naglo krha zaradi nove ameriške politike, ki jo silovito uvaja sedanji predsednik Donald Trump. Toda bolj ko se bližajo dnevi dokončne odločitve, bolj se v Združenem kraljestvu zastavlja vprašanje, ali je Brexit resnično dobra in modra odločitev. Zadnji dogodki v Združenem kraljestvu kažejo, da ni bila dobra ne na gospodarski ne na politični in še najmanj na strateški ravni.

Brexit je vsekakor nov in večplasten izziv EU-ju, prinesel pa je tudi veliko dobrega in svežega. EU je vsekakor dobro zastavila pogajanja o odhodu in se je znotraj sama sebe utrdila. Hkrati je razširila in poglobila svoje zamisli, kako krepiti združevalne procese in vedno enotneje nastopati na mednarodnem prizorišču. Pretresi znotraj Združenega kraljestva pa odkrivajo dve novi razsežnosti. EU bo morala v prihodnje pozorneje spremljati ponovno prebujanje nacionalističnih zamisli v posameznih državah, ki se kažejo kot zgodovinsko in politično domotožje po pretekli slavi. Nove nacionalizme in totalitarizme danes razpihujejo domači in tuji nostalgiki v obliki novih populizmov. Po drugi strani pa bo v EU potrebno bolj zavzeto govoriti o novih zamislih za prihodnost, da bodo nove usmeritve hkrati že tudi odgovor na nepotešene želje iz preteklosti.

Sodobne migracije

Leta 2015 in 2016 je EU pretresala begunska kriza, ki je vrgla na plano okrog 280 milijonov političnih, gospodarskih in drugih beguncev po svetu. Takrat je begunska problematika postala svetovni politični in gospodarski problem. Na politični ravni so nove množice različnih beguncev silovito zastavile vrsto novih izzivov zlasti na ravni mednarodnega prava. Slednje je do takrat urejalo begunsko problematiko pretežno na ravni politične zaščite beguncev pred različnimi vrstami političnih preganjanj. Na novo pa se postavilo vprašanje gospodarskih beguncev, ki še danes niti približno ni rešeno na pravni ravni. Po ocenah mednarodnih agencij je milijonska množica gospodarskih beguncev, ki tavajo po svetu, hkrati pravni in gospodarski problem, ki ga bo potrebno čim prej rešiti, sicer bo to vprašanje ogrožalo mir na svetu in bo vedno nevarnejše orožje v rokah diktatorsko naravnanih državnih režimov.

Begunska kriza

Pred tremi leti so se v Evropo napotili milijoni beguncev v veliki večini iz muslimanskih držav. K tem je treba prišteti še milijon in pol Ukrajincev, ki so prišli na Poljsko, Češko, Slovaško in še kam. Danes lahko ugotovimo, da so zahodne demokracije relativno uspešno obvladale silovit prihod okrog dva milijona islamsko motiviranih mladih ljudi, ki niso niti politični niti ekonomski begunci, ampak so prišli v Evropo z drugačnimi cilji.

Nemčija, ki jih je sprejela največ, jih je razselila po vsem nemškem ozemlju in jih začela sistematično uvajati v poznavanje jezika, kulture in v nemški proizvodni sistem. Vse to seveda po nemški zakonodaji in le deloma po nekaterih evropskih merilih, ki pa so trenutno še zelo ohlapna. Tiste begunce, ki tega ne sprejmejo, Nemčija vrne v prvotno domovino. Nemčiji je uspelo tako celostno vključevanje še tako zahtevnih beguncev, kot so versko zelo motivirani mladi muslimani. Ta uspeh je treba pripisati pravno urejeni in učinkoviti državni upravi ter politiki.

Vendar je ta uspeh bolj izjema kot uspeh EU kot take. Celotna politična, kulturna, družbena, diplomatska in verska debata pa je vprašanje sodobnih beguncev postavila na svetovno, globalno raven, saj je danes na svetu okrog 280 milijonov beguncev, ki očitno niso le evropski problem. Ta ogromna množica ljudi brez dela, doma, vzgoje, prihodnosti je bolj izziv za OZN, kjer je mogoče zadeve urediti na mednarodnopravni ravni. Množičen prihod beguncev pa kljub vsemu ni ogrozil notranje trdnosti EU, kot so to na več ravneh pričakovali ter načrtovali. EU je tudi glede sodobnega in globalnega vprašanja beguncev nakazala možne dobre rešitve za prihodnost in je pozitiven dejavnik na svetovni ravni.

4 KOMENTARJI

  1. “Nemčiji je uspelo tako celostno vključevanje še tako zahtevnih beguncev, kot so versko zelo motivirani mladi muslimani. Ta uspeh je treba pripisati pravno urejeni in učinkoviti državni upravi ter politiki.”

    No, tule pa vas gola dejstva povsem demantirajo. Statistični podatki so tako kruti, da jih tudi uradna nemška provladna stališča ne morejo več prekriti. Tudi nemška integracija migrantov je spodletela, res ne tako izrazito kot na Švedskem, v Franciji in Belgiji. Tudi Nemci, ki jim je zavezniška stran ob podpori kulturnega marksizma Frankfurtske šole v podzavest vcepila občutek, da so bili za vse krivi in se morajo za vse odkupiti z (lažnim) altruizmom, se počasi treznijo. Kaže, da je zamisel o integraciji muslimanskega sveta v evropske materialne, kulturne in vrednostne okvire popolna zabloda. Še huje, iz nas migranti in njihovi meceni že delajo norca.

    • Poučen je primer domnevno najbolj integriranega begunca in znanega turškega nogometaša Mesuta Ozula. V kratkem se bo poročil. Za poročno pričo je zaprosil kar turškega in po njegovem mnenju tudi njegovega predsednika Erdogana. Kot kaže, bo ta prošnji ustregel.

      Učenje nemškega jezika in nemške kulture še ne pomeni integracije. Kri ni voda, pravi pregovor. Človek ne more kar tako porezati svojih korenin in jih nadomestiti z drugimi. To uspe le redkim. Zato je integracija povsem spodletela.

      • To tudi ne sme biti namen integracije. Kje si pa to videl, da bi si porezali korenine? To so sposobni samo Slovenci. Celo v sami Sloveniji!
        Tak pogled na tujce je res totalno izkrivljen in ne more imeti uspeha nikjer razen na ulici.

  2. Sicer je pred EU še veliko nalog. Ena pomembnejših, ki je avtor ni omenil, je demokratizacija EU. Tako pri izvolitvi ključnih kadrov kot pri odločanju. Velik problem je neenakopravnost vseh držav in njihovih vrednot, kar povzroča medsebojne konflikte in slabi moč Unije. Prepad med politično elito z vsiljevanjem kulturnega marksizma in ljudstvom, tudi slabi EU. Tu Unijo čaka še veliko dela ali pa bo prišlo do še večjih težav.

    Tudi problem ilegalnih migracij še zdaleč ni rešen. Še kar obstajajo notranje meje, zunanje so preveč prepustne in težave se ne rešujejo na mestu vzroka. Marakeška deklaracija gotovo ni zdravilo za te težave.

    Nekaj je gotovo, moralo bo priti do precejšnjih sprememb. Te s sedanjimi kadri niso mogoče.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite