Medijski umor Boštjana Furlana

Žalostna zgodba o Boštjanu Furlanu, ki ga tožilstvo na predlog ljubljanskega župana preganja zaradi izjave: »Božiček nam je namignil, da vam letos verjetno ne bo prinesel ničesar, saj ste celo leto lagali in zapravljali premoženje prebivalcev najlepšega mesta na svetu«, ima poleg žalostne sodne tudi žalostno medijsko plat. Od vsega začetka je njegov primer v medijih neobjektivno predstavljen v korist Zorana Jankoviča. Furlan je v medijih negativec, poleg tega pa skoraj nima možnosti pojasniti svoje plati. Vendar to ni najhujše. Najhuje je, ker mediji redno navajajo laži in zavajanja.

Poglejmo nekaj medijskih poročil…

13.12.2012 so Boštjan Furlan, sodnica Vladislava Lunder, tožilka Dragica Abrahamsberg in Jankovičev odvetnik imeli na sodišču sestanek, kjer so se dogovarjali o poteku sodnega postopka. Članek o tem dogodku v Delu je imel naslov: »Vztraja, da je župan »balkanski kavboj«, v Financah: »Avtor fraze balkanski kavboj na sodišču« in na Siol.net: »Afera »balkanski kavboj« na sodišču«. V vseh teh naslovih je z velikimi debelimi črkami zapisana debela laž. Furlan Jankoviću nikoli ni rekel, da je »Balkanski kavboj« in to tudi ni predmet sodnega procesa! Zakaj nikjer v teh člankih ni navedena resnična vsebina sodnega procesa? Ali resnica v novinarstvu res nič ne pomeni? V spletnih financah so hvalevredno objavili Furlanovo zanikanje spornih navedb, vendar niso popravili neresničnega naslova in vsebine članka, ki ga lahko še vedno beremo. Delo je v tiskani izjavi objavilo vsaj del njegovega popravka, vendar na njihovi internetni strani in Siol.net še danes beremo te neresnice celo brez Furlanovega pojasnila, da navedbe niso resnične. Ali ne bi bilo prav, da bi mediji, če ugotovijo, da so napisali neresnico to priznali, popravili in se opravičili?

Po drugi obravnavi na sodišču…

15.1.2013 je potekala druga obravnava na sodišču. Tokrat je o dogodku poročalo Delo v članku z naslovom “Župan Janković pravi, da ga je zabolelo“. V članku je spet kup neresnic. Delo piše: »Predmet zasebne tožbe župana so besede, ki mu jih je izrekel Furlan, namreč, »da jim je Božiček namignil, da vam letos ne bo nič prinesel, ker ste celo leto kradli Ljubljančanom«. Najprej so zapisali zelo pomembno postopkovno laž – Janković Furlana ne toži zasebno npr. za odškodnino, ampak je po odvetniški pisarni Čeferin zoper njega predlagal kazenski pregon, ki ga sedaj v imenu države nadaljuje državno tožilstvo. S tem hočeta Janković in državno tožilstvo na stroške države iz njega narediti kriminalca. Očitno gre za poizkus, da se na stroške davkoplačevalcev vnovič vzpostavi totalitarna praksa, ki je kazensko sankcionirala t.i. verbalni delikt… Ena laž v enem stavku za Delo očitno ni dovolj, zato je notri še ena. Češ, da naj bi Furlan rekel Jankoviču, da je kradel. Tega seveda ni rekel in to tudi ni predmet sodnega procesa. Vendar to trditev Delo vseeno položi Furlanu v usta in zapiše celo s citatom – kot da dobesedno navaja njegovo izjavo!!! Dela žal ne zanima, kaj je Furlan v resnici rekel. V članku tudi piše: »Besedni dvoboj med županom in predstavniki omenjenih strank je vrhunec dosegel z besedami, da so oni rojeni Ljubljančani, Janković pa ni bil rojen v Ljubljani in da protestirajo proti »balkanskemu kavboju, ki ropa ljubljansko blagajno«. Ponovno gre za neresnično navedbo, saj je izjave o balkanskem kavboju in poreklu izrekel samo en predstavnik podmladkov, čeprav iz časopisne navedbe izhaja, da so to izrekli vsi sodelujoči predstavniki podmladkov vključno s Furlanom.

Kje so državne ustanove za zaščito državljanov!?

Kako je s pravico do popravka neresničnih navedb iz 40. člena ustave? Kje je Novinarsko častno razsodišče? Kje Informacijska pooblaščenka? Kje je Varuhinja človekovih pravic? Kje so sicer tako glasne organizacije za človekove pravice? Molk. Proti Boštjanu Furlanu več kot očitno ne poteka samo sodna gonja, ampak tudi medijska. Ni dovolj, da mu v neenakem sodnem procesu grozi zapor, ampak mora biti z lažmi tudi do konca medijsko umorjen. Zakaj? Kdo se boji Boštjana Furlana? Verjetno nihče. Zakaj torej? Verjetno za zgled, da bi na primeru Boštjana Furlana vsi videli, kaj se zgodi, če revež pove neprijetno resnico. Očitno se nekateri bojijo svobode govora in tega, da bi ob tej svobodi na plan prihajala resnica.

Kako aktualen je Agropop, če ga malenkost parafraziramo: »Majhen človek vedno kriv je, kdor je majhen, je vedno kriv. Če si majhen, bodi srečen, da si živ!«

Majhni imamo dvakrat srečo. Veliko nas je in verjamemo, da bo resnica zmagala.

Foto: Aleš Čerin