McSlovenija

34
525

krokodil hranjenjePožrešnost, pogoltnost, razsipnost… imenujte ta pojav, kot se vam zljubi. A dejstvo je, da gre za eno od hujših bolezni današnje Slovenije. Gre za presežno debelost, ki jo je potrebno podvreči strogemu in neprizanesljivemu hujšanju. To je postalo jasno že vse od začetka krize, konec leta 2008. Ampak, namesto da bi že takrat šla na bolj “zdravo prehrano” in dinamično življenje, je Slovenija še naprej žrla tone big macov in pila litre coca cole. In danes se pritožuje zaradi “sladkorne bolezni”.

Kulinarika izposojena gospodarstvu

Pa da pojasnim kulinarični uvod v članek. Govorimo o javni porabi oziroma o tem, kolikšen je delež potrošnje države. Če si lahko privoščimo nekaj vzporednic: več država potrosi, bolj je okorna, toga in nedinamična. Postala je odvisnica od vseh svojih izdatkov, ker se ne potrudi, da bi ravnovesje našla tudi brez tolikšne potrošnje. Država, ki se odloči za manjšo porabo, je s tega vidika manj obremenjujoča (z davki) tudi za državljane. Večja javna poraba namreč le redko pomeni višjo stopnjo blaginje: prej v segmentu prekomerne potrošnje najdemo neracionalne stroške, klientelistično zapravljanje javnega denarja in nepotrebno vmešavanje politike v gospodarstvo. Te slabe politične in poslovne prakse pa so holesterol, ki maši ožilje gospodarstva, in odvečna maščoba, ki se nalaga v narodovem telesu. Slovenski primer to dokazuje.

Slovenija, evropska pepelka

Tematika je danes posebej aktualna, sodeč po podatkih za zadnja leta. Javna poraba Slovenije je v lanskem letu znašala 21 milijard evrov. Ta vsota je približno 60 odstotkov slovenskega BDP oziroma, da smo bolj natančni, 59,4 odstotka BDP. Slovenija je torej lani porabila več kot polovico vsega ustvarjenega bogastva. Na “posebni lestvici”, ki jo je izdelal Eurostat, je Slovenija zasedla klavrno zadnje mesto kot država z največjo javno porabo v EU. Povprečje javne porabe v članicah Evropske unije je bilo 49,1 odstotka, v evroobmočju je bilo še za odstotek višje, 49,8 odstotkov. Slovenija je imela med državami, ki jih je prizadela kriza, celo višjo porabo od Grčije (58,5 odstotka BDP): podobno visoko javno porabo je imela tudi Finska (tudi 58,5 odstotka BDP), a v tem primeru gre za skandinavsko državo, ki jo je ekonomska kriza manj oplazila. Hrvaška javna poraba je bila malenkost višja od 45 odstotkov BDP, italijanska 50 odstotkov BDP, nemška pa 44 odstotkov BDP. Najbolj vitka med vsemi članicami EU je bila lani Litva z javno porabo v višini 34 odstotkov BDP.

Iskanje ravnovesja

Zakaj je javna poraba tako pomemben podatek pri ocenjevanju “zdravstvenega” stanja v državi? Javna poraba, če se vrnemo k metafori iz uvoda, se ob neprimernem upravljanju lahko spremeni v bolezen. Ekonomisti, ki so na noge postavljali maastrichtsko Evropo, so sicer v iskanju nekega zdravega ravnovesja, ki bi omogočal državam znosno in neproblematično življenje, postavili količke pri drugih dveh parametrih: pri javnem primanjkljaju, ki ne bi smel presegati 3 odstotkov BDP, in javnem dolgu, ki bi moral biti omejen na vrednost do zgornje meje 60 odstotkov BDP. Medtem ko je javna poraba samo podatek o tem, koliko država potrosi, je javni primanjkljaj razlika med odhodki in prihodki. V čem je pravzaprav razlika? Če je omejitev postavljena že pri odhodkih, je država prisiljena v racionalno in premišljeno javno porabo. V primeru, da se omejitev postavi pri javnem primanjkljaju, pa vsaka država lahko išče ravnovesje za presežno porabo v zviševanju davkov. Da poenostavimo: država bi morala biti prisiljena omejiti potrošnjo, ker bo drugače (zaradi lenobe ali osebnih interesov) ravnovesje iskala na drugi strani, pri zviševanju davkov: to je za vlado lažje, a hkrati bolj škodljivo. Tako ravnovesje, ki se dosega z zviševanjem davkov, navadno (posebej pri nediscipliniranih državah) deluje samo v teoriji: višji davki za podjetja pomenijo manjšo konkurenčnost in manjšo možnost za zaposlitev, za fizične osebe pa manjšo kupno moč.

Kot svinja z mehom

Ob tem se postavlja naravno vprašanje, ali ne pomenijo manjši odhodki tudi manj socialne države in manj pomoči za socialno šibke sloje? Ne, posebej ko govorimo o Sloveniji, tega ne moremo trditi. Slovenija je v zadnjih letih z denarjem ravnala kot svinja z mehom. In to je posledica dejstva, da se ni nihče doslej lotil premišljene in racionalno zastavljene politike javne porabe. Nekaj plastičnih primerov, kam je država v preteklih letih usmerjala davkoplačevalski denar v obliki javne porabe. Prvič. Lani decembra je za sanacijo bank, ki so jo na beraško palico spravili nerazsodno podeljeni tajkunski krediti, namenila 3 milijarde evrov. Skupno je država v zadnjih 10 letih dokapitalizirala bančni sektor v višini 4 milijard evrov. So učinki vidni? Ne, po zadnjih stresnih testih kaže, da so banke kljub temu znesku (11,5 odstotka zdajšnjega slovenskega BDP) še vedno zelo problematične. Drugič. Avtocestni križ je bil preplačan v višini dobrih dveh milijard evrov zaradi pomanjkljivega (ali celo namerno pomanjkljivega) nadzora nad izvajalci, ki se je izrodil v zloglasni zemonski sporazum. Tretjič. Največji infrastrukturni projekt, gradnja Teš 6, se je v nekaj letih podražila z začetnih 600 milijonov evrov na zdajšnjo oceno 1,4 milijarde evrov. Država je odobrila poroštvo v višini 440 milijonov evrov: ob vsem tem pa na dan vseskozi prihajajo nepravilnosti in številne hišne preiskave. Nazadnje je bilo ocenjeno, da je neznano kam v tem projektu izginilo 285 milijonov evrov.

Faktor staranja

V Sloveniji pa je vprašljiva tudi tista potrošnja, ki je dejansko namenjena za “socialni servis”: največji postavki slovenskega proračuna sta še vedno delež pokojnin (11,8 odstotka proračuna) in masa plač v javnem sektorju (10 odstotkov proračuna). Staranje prebivalstva postavlja generacijsko dilemo, ki se je v Sloveniji še niso lotili zaradi dnevnih političnih računic. Vlada Boruta Pahorja je spomladi 2011 padla prav na referendumu o pokojninski reformi. Janševa vlada je pokojninsko reformo sprejela, a je danes v pokojnine že spet treba poseči. Vlada Mira Cerarja pa je pri tem vprašanju vseskozi talka Erjavčevega Desusa. Zakaj je potrebna nova pokojninska reforma? Ne zato, da bi dodatno jemali pri najnižjih pokojninah (te so, roko na srce, sramotno nizke). Gre za demografsko vprašanje: danes je razmerje med delovno aktivnimi prebivalci in upokojenci samo še 1,45:1. Do leta 2030 bi to razmerje lahko bilo že 1:1.

Podrejeni zasebni sektor

Drugo vprašanje so plače: javni sektor je danes visoko birokratiziran, ustvarjajo se novi nazivi za delovna mesta brez dodane vrednosti, a z višjo plačo. Od leta 2008, ko je zaradi krize postalo krčenje javnega sektorja ena od bolj priljubljenih političnih formul, je število zaposlenih v javnem sektorju zraslo za 2 odstotka, masa plač pa se je povečala za 4,4 odstotke. V zasebnem sektorju je v istem obdobju upadlo število zaposlenih in višina mase plač. In še zadnji podatek v tem sklopu: primerjava plač javnega in zasebnega sektorja. Javni sektor (predvsem javna uprava) bi moral predvsem nuditi servis in omogočati poslovanje zasebnega sektorja, ki je vlečni konj gospodarstva: kljub temu je v Sloveniji razlika v plačah v korist javnega sektorja precejšnja. Povprečni mesečni neto prejemki javnih uslužbencev presegajo 1.100 evrov, zaposleni v zasebnem sektorju pa se v povprečju dokopljejo do 915 evrov mesečno. Kako bi vse to stanje lahko imenovali drugače kot McSlovenija?

Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


34 KOMENTARJI

  1. No, samo glede zadnjih stavkov….Kje je primerjava med izobrazbo, odgovornostjo in intenzivnostjo dela v javnem sektorju ( zdravstvo, del šolstva, tudi vladne službe, kadar je na oblasti desnica, ki ima cilje, pa še so deli javnega sektorja, kjer se zahteva znanje in odgovornost!!) in v zasebnem sektorju. Zdravnik ali polagalec ploščic, menda ne bomo tega vseglihali…
    Plače v javnem in zasebnem sektorju ?! Menda ne boste resno jemali podatka o 915 evrov v zasebnem sektorju ?? Koliko pa je dela na črno, koliko plačil na druge načine, mimo plače, koliko skritega davkariji in raznim obremenitvam- od potnih stroškov do regresov, malic , naročilnic, stroškov za to ali ono ?? Drugih bonitet, od avtov, telefonov, delovnih in drugih oblek, do zavarovanj, dividend, delnic itd itd….
    Ne bodite naivni….
    Noben zdravnik, h kateremu hodite ob katerikoli uri dneva na kateri koli dan v tednu, nima na uro toliko kot tisti, ki vam je polagal ploščice….!! In dela 10 dni na mesec, pa dovolj zasluži !
    Ta tema o javnem in zasebnem sektorju je total manipulacija !

    • Če je res tako HRVATINI, potem pa kar veselo iz javnega v zasebni. Bo denarja kot peska. Pa še stavkat ne bo treba. Ali pa še lažje, ko boste delali samo 10 dni

    • Lepo si tole napisal.
      Vladne službe intenzivno delajo le kadar je na oblasti desnica. Žal je na oblasti pretežno levica in jim pot po hrbtu bolj malo curlja.
      Glede izkoristka delovnega časa: le pri zdravnikih in podobnih je možno, da v 24 urah delajo in imajo plačanih 32 ur(ordinacija 8 ur + dežurstvo 24 ur). Ob katerikoli uri pokličem tudi privat veterinarja in ne samo javnega zdravnika.
      Odgovornost:
      Kaj se bo zgodilo, če nekdo v gospodarstvu povzroči okužbo s salmonelo in kaj se bo zgodilo v zdravstvu zaradi okužbe z MRS?

      Računsko sodišče ugotavlja, da ministrstvo za okolje in agencija za okolje ARSO evropskih sredstev za zmanjšanje škodljivega delovanja voda v obliki poplav nista uporabljala dovolj učinkovito.(http://www.finance.si/8812677/Ra%C4%8Dunsko-sodi%C5%A1%C4%8De-Za%C5%A1%C4%8Dita-pred-poplavami-ni-dovolj-u%C4%8Dinkovita)- bo kdo prevzel odgovornost, bodo sankcije?

      Kolikor vem je priprava,izvajanje in nadzor javnih razpisov stvar JS in ne polagalca ploščic. Je že kdo odgovarjal?

      Sodstvo je tudi del javnega sektorja. Je že kdo odgovarjal vsaj za kazni, ki nam jih dosoja ES?

      • Vi ste pa en navaden cepec…zakaj pa niste zdravnik, ko je tako fajn to biti, študirati po 10 ur na dan ene 6 let , plus vsaj toliko do specializacije, nato pa 1.400 evrov plače…In življenska doba 60 let…Ja, pa strašno veliko za dežurstva…Zdaj že vsak lahko pisari bedarije…

      • Seveda , za kravo zdravit se vam zdi prav da plačate, zase in za ljudi pa naj bo vse zastonj, kenede, kadarkoli, tudi če kozlajo po 3 l vina sredi noči in jim mora zdravnik prat želodec…

        • Plačana sta veterinar in zdravnik. Lahko pa se dogovorimo, da bomo solidarno plačevali tudi veterinarsko zavarovanje in se ga bo tudi krava lahko brez posledic(finančnih) nalila.

          • ne pisarite bedarij, če ne znate pametnih stvari. In če ne znate logično mislit.
            Nikjer v normalnem svetu za pijance ne velja obvezno zavarovanje, samo v komunizmu, kjer so veseli, če je folk pod gasom…Da jim laže lažejo in jih s tem poneumljajo – beremo lahko tudi tukaj, da jim zelo uspeva…da pa ne bi preveč folka od alkohola pocrkalo, je pranje želodcev kadarkoli še vedno zastonj !

    • Plačna postavka družinskega zdravnika za ambulantni pregled enega pacienta je v SLO nekaj nad 2 evra. To je smešna postavka po vseh standardih v razvitem svetu. Tu seveda ni kaj klestit, če smo malo normalni.

      Ne vem niti, kje razumni ljudje vidijo prostor za rezanje tistih plač v javnem sektorju, ki so okoli 500 ali 600 evrov? In nekateri vidijo tu prostor za krčenje za 30%.

      Po možnosti so to kakšni malo uspešni menedžerji prezadolženih podjetij, ki istočasno pritiskajo, da se pa njim s pomočjo davčnih olajšav plače dvignejo recimo 10 na 20 taužendov evrov.

      A zahtevam takih lunatičnih hohštaplerjev bomo sledili?

  2. Briljanten, aktualen, konkreten prispevek avtorja!

    Če bi bil avtor pogajalec s sindikati, bi jim znal z argumenti zapreti usta.

    • za vas je itak vse briljantno…kot briljantina…Kaj pa je narobe s sindikati, ki nasprotujejo ?
      Naj kimajo ko ljudem jemljejo plače? Hkrati pa vlada ne preganja ( preko policije, tožilstva itd) roparjev bank, več let ne “odkrije” enega Rotnika, tajukne spušča na svobodo, vse jim pusti, hkrati pa vlada na velikio zaposluje, menja ljudi ki dobivajo odpravnine, se drago zadolžuje, daje cel kup denarja svojim podrepnikom v kao kulturi , za nesramne filme, ne kontrolira in se ji ne ljubi nič narediti v zvezi z ogromnimi sistemskimi javnimi naročili ( material za bolnice, zdravila, marsikaj za vojsko, policijo, še papirno robo nalašč kupuje 2 krat predrago od DZS itd itd…) .
      Sindikati imajo POVSEM PRAV DA SE UPORAJO. zATO PA SO SINDIKATI !!
      Pljuvanje kar počez po javnem sektorju pa je poden, total poden.
      Vi bi rekli “briljanten” poden…

      • Roparje naj bi preganjala policija(JS), tožilstvo(JS),sodstvo(JS).
        Javna naročila pripravlja,izvršuje in nadzira JS.
        Kulturne programe in projete ocenjuje in jim razporeja sredstva JS.

        Sindikatom bomo ploskali, ko bodo priznali, da so tudi v JS dobri, manj dobri in slabi ter vršili pritisk za izločitev slabih.

        • In zakaj bi zato zdravniki, šolniki, ljudje ki resno delajo ( in teh ni malo) imeli nižje plače in zakaj se sidnikat ne bi smel boriti zanje ? Znižanje plač in drugi stvari pa zahteva vlada, ki pa konec koncev ni kak “lastnik” javnega sektorja. Ali po vašem je ?????

          • Tule pa menim, da sva si blizu. Plačati tiste, ki resno delajo, ostalo bi lahko bil prihranek. Je to zahteva sindikatov?

        • Ja, če vi veste, vem tudi jaz, da naj bi za pranje želodca bil zbran denar z obveznim zavarovanjem…naj bi bil ! Pa ne vem, zakaj naj bi to bilo tako važno, jaz sem vam le napisal, kaj vse dela dežurni zdravnik za morda 10 eurov na uro ponoči !! Če bi se odrekli zastonj pranju želodcev, bi prvič, ljudje manj pili, drugič bi razbremenili plače in s tem gospodarstvo ali pa bi bil enak denar za nakup aparatov…Tudi nesreče na smučiščih ali pri drugih športih in pri delu okoli hiše ali v gmajni, naj bi se zdravile kle na podlagi ekstra zavarovanja…

      • Hrvatini,ali veš kaj je narobe s sindikati,narobe je prvič to,da jih vodijo ljudje,ki sploh ne vedo,kako je biti brezposlen in kaj pomeni preživljati družino in plačati vse obveznosti s par sto evri na mesec,drugič pa je narobe
        in to zelo narobe,da so vsi po vrsti pijavke,ki žive na račun ljudi za katerih
        pravice se “neutrudno borijo”in te nesrečniki jim to celo verjamejo,no ja,
        palerine in piščalke so zastonj,časa imajo pa itak na pretek,saj jim ga
        “zrihtajo”neutrudni sindikati!Ko pa,če se bodo kdaj zbudili nesrečniki,pride
        dan iztreznitve za vse,ki odločajo o usodi neukega in zapeljanega plebsa,
        takrat se bo zaplesal poslednji tango rdečih palerin!

        • No, jaz zelo dobro vem vse kar je treba vedeti o slo rdečih sindikatih, bodite brez skrbi. Tudi vse “vem” o zabitem folku, ki jim plačuje članarino, tem rdečim namreč, ki so pač podaljšana roka partije in udbomafije. Bodite brez skrbi da vse to vem. Zato sem pred 27 leti izstopil iz sindikata, ko je bilo to skoraj disidentstvo…
          Vendar pa podpiram sindikat, kakršnega si folk pač plačuje ??! , v tem da se upira posegu v plače in vse drugo dokler vlaga dela tisto , kar nekje zgoraj pišem-od tega da ne preganja roparjev bank, do tega, da ne uvede davčnih blagajn ali pa ne nadzira sistemskih javnih naročil, ki gredo v več 100 mio evrov…razumljivo ?

  3. Od leta 2008 naprej smo v našem podjetju dvakrat znižali plače, vsakokrat po 10% (vodstvo pa si je plače znižalo še v večjem procentu)! Ja, bilo nam je težko, vendar je bilo potrebno uskladiti prihodke in odhodke. Tudi kakšnemu sodelavcu smo se odrekli. Danes še vedno poslujemo na robu izgube, vendar je firma preživela in ohranila zdravo jedro. Upamo, da bomo krizo vseeno prebrodili…
    Poznam še nekaj firm v gospodarstvu, kjer lahko poslušamo podobne zgodbe.
    V negospodarstvu česa podobnega nismo slišali, pa bi bilo še kako potrebno! Zato danes država zapravi petino več kot “ustvari” in padli smo v spiralo neučinkovitosti, ki jo bo težko presekati.
    Ukrepov, ki bi jih bilo potrebno izvesti leta 2008 ali 2009, se danes preprosto ne da nadomestiti.

  4. Ali lahko g. Černic pojasni, od kod bizarna številka 21 milijardah oziroma 60% javne porabe v Slo? Če mal na pamet izračunam, Slovenija ima štiri blagajne: dražvni proračun 10 milijard, pokojninska blagajna 5 milijard -1 milijarda iz proračuna, zdravstvena blagajna okrog 2,5 milijarde, občinske blagajne mislim da okoli 0,7 milijarde: skupaj približno 17 milijard. Celoten bdp lani je bil 36 milijard. 17 od 36 milijard predstavlja približno 47% od celotnega bdp. Ta izračun se približno ujema s podatki iz biltena javni financ na ministrstvu za finance: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/tekoca_gibanja_v_javnih_financah/bilten_javnih_financ/

    Tabloidna kultura reporterja in sveta na kanalizaciji a je očitno naredila svoje.

    • Spoštovani g. doktor!
      Hvala za podrobno analizo in za kanalizacijsko razsodbo… Vaši izračuni so zelo natančni in se ujemajo z biltenom javnih financ, ki sem ga tudi sam prebral…
      Podatke o “bizarni” številki 21 milijard pa si vseeno nisem izmislil, kot “subtilno” domnevate: poglejte si link statističnega urada (pod postavko izdatki 2013), ki ga pripenjam: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6551
      Ne gre torej za kake čudne kanalizacije, ampak za Statistični urad RS, če je to dovolj verodsotjen vir informacij. Lahko vam posredujem še link za podatke Eurostat (http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tec00023).
      V obeh primerih se pojavlja podatek, da so državni izdatki (government expenditure)v lanskem letu znašali 59,7% BDP oziroma 21,5 milijarde evrov.
      Če od zneska 21,5 milijarde odštejete enkratne ukrepe iz leta 2013 (dokapitalizacija bank, izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij in odškodnine izbrisanim) v znesku 3,85 milijarde evrov (podatki SURS), dobite razliko, ki znaša 17,72 milijarde evrov, kar se približno ujema z vašimi izračuni. Bo tako ok?
      Pa še odgovor na vprašanje, zakaj različne ocene, ki so mi ga poslali iz MF: “Podatkov objavljenih v Biltenu javnih financ in podatkov, ki jih pripravlja SURS ni mogoče neposredno primerjati, saj so pripravljeni na podlagi različnih metodologij. V Biltenu javnih financ so zajeti konsolidirani tokovi štirih blagajn javnega financiranja: državnega proračuna, pokojninsko – invalidskega zavarovanja in obveznega zdravstvenega zavarovanja ter proračunov občin, ki se izkazujejo po načelu denarnega toka, medtem ko so v podatkih SURS zajete, poleg 4 blagajn javnega financiranja, še vse enote, ki se na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev razvrščajo v sektor država”.
      Upam, da vam ta pojasnila zadostujejo: zelo preprosto, Statistični urad upošteva še nekatere stroške sektorja država, ki jih MF ne preračunava.

      Toliko z moje strani!
      Želim vam lep in uspešen dan.

      andrej

      • Z vašim odgovorom sem zadovoljen, upam, da boste v naprej tako natančni kot ste bili tukaj. Je pa dejstvo, da je članek zavajajoč, saj javna poraba Slovenije (brez enkratnih izdatkov) v primerjavi z drugimi državami ni nič posebnega. Se pa strinjam, da je znotraj te porabe veliko neracionalnosti in napačno postavljenih prioritet, denimo dajemo denar za nenormalno visoke standarde v vrtcih, ne dajemo pa ga za reševanje stanovanjskih problemov mladih.

        In še to: zadnji stavek ni letel na vas osebno, pač pa na revijo Reporter in oddajo Svet na kanalu a, ki sta znana po svojem netočnem, površnem, namerno zavajajočem in tabloidnem poročanju.

        • Ja, za vas je vse točno in natančno le tisto kar je v levi potiskani navlaki in na TV Hanzi. kenede ?

        • Doktor za subtilne ljudi niso pomembni miljoni,ampak čustva,ki jih
          deliš in prijazno razkrivaš bralcem Časnika,čeprav niso in nočejo biti
          tvoji pacienti!Zakaj si hud na “Svet na kanalu a”,to je ena najbolj čustvenih in kredibilnih televizijskih BARAK v Sloveniji,ki svojo čustvenost razkazujejo na vsakem koraku,kakor tudi čutnost,kadar se pojavi na ekranu nepopisno lepa osenarica,ali lepotice in lepotci iz idilične kmetije!

  5. Sicer sem enako kot hrvatini proti lahkotnemu rezanju plač ljudi, zlasti na počez. Večina plač v SLO ni visokih, veliko jih je prenizkih tudi za BDP, kakršnega imamo.

    Po drugi strani vidim v članku Černiča tudi pozitivne stvari: javna poraba 59% je evidentno ekscesno visoka. Po mojem so neke solidne evropske številke okoli 45%, kvečjemu malo čez. Pozitivno v članku mi je, da Černič s konkretnimi številkami opozori, kje so največje anomalije te porabe. Težke milijarde za banke na prvem mestu, TEŠ 6, posredno tudi preplačan avtocestni križ.

    Potem sta tu postavki za pokojnine in za plače javnega sektorja. Približno enaki postavki. Ampak pri pokojninah gre samo za kritje primanjkljaja v pokojninski blagajni. Mislim, da je jasno, da je rastoča pokojninska postavka v proračunu večji problem od plač javnega sektorja. Čeprav se politika raje zameri javnemu sektorju kot upokojencem, pa je resnica obratna. Nova pokojninska reforma je nujnost.

    Javni sektor je potrebno reformirat in delat bolj učinkovit. Omogočat konkurenco v privatni pobudi. Ponekod tudi reducirat delovna mesta, tam kjer jih je glede na zahodne standarde evidentno preveč. Ni pa razumno grozit z vedno novimi rezi plač, tam kjer so plače že zdaj nizke. Ni razumno mislit, da imamo lahko solidno zdravstvo in šolstvo, če bomo nižali njun delež v BDP.

    Procentualni delež za zdravstvo je recimo mnogo nižji kot v razvitih državah ( v SLO 8%, pri najbolj razvitih od 10-15% BDP). Tu ni prostora za nižanje deleža. Bolniki so lahko hvaležni, da se slovenski zdravstveni sistem še ni povsem sesul. A je blizu tega.

    • Ko govorimo o razmerju javni-privatni sektor, se ponavadi pozablja na še en segment, ki je v resnici največja črna luknja v državi. To so državna podjetja.

      Banke so le en segment, ki se ga zadnje čase kar precej omenja in kjer se je zaradi izpostavljenosti začela morda tudi prestroga racionalizacija. Kaj pa ostalo: energetika, infrastruktura, zavarovalništvo. Ali je kdo izračunal koliko dividend dobi od te lastnine država in kolikšen je donos na vloženi kapital? O tem se nikjer ne piše. Zadovoljni smo, če ne ustvarjajo izgube in dajejo dobro plačana delovna mesta za nagrajevanje zaslužnih kadrov. Le zakaj se nobeni vladi ne mudi s privatizacijo?

      Vsak dober gospodar in lastnik takih navadno celo monopolnih podjetij bi pričakoval dobre kapitalske donose. Kje so ti donosi od državnih podjetij? Ali so res takšni, kot bi lahko bili?

      Nasprotovanje privatizaciji se za rajo argumentira z odpuščanjem delavcev na nizkih položajih, v resnici pa je razlog izguba za nekatere neomejenih virov za financiranje privilegijev. Res bogati prihajajo skoraj izključno iz državnih podjetij.

      Saj ne, da bi bilo v javnem sektorju vse v redu. Predvsem je na nekaterih področjih preveč zaposlenih, kar se zdaj po metodi uravnilovke kompenzira s pretiranim omejevanjem na drugih področjih. Ne predstavljam pa si, da bi odpuščanje morda nekaj sto učiteljev ali medicinskih sester ali znižanje njihovih plač za nekaj procentov rešilo Slovenijo. Tudi ne razumem kako bi lahko povečali njihovo ‘produktivnost’.

    • Dodatek: socialna blagajna je primerjalno v SLO izrazito v visokem deležu zastopana v proračunu. Tega Černic ( opravičujem se za prej, za eno strešico viška) ne registrira v članku. Del te socialne blagajne je po mojem vreden rezov. Tam kjer gre za celo vrsto privilegijev, ne za resnično socialo. In tam, kjer so socialni podpiranci dovolj premožni, da takih dodatkov ne bi potrebovali.

  6. Imamo lahko tak javni sektor, kakršnega smo sposobni vzdrževat.
    Privatni sektor je že kar precej sprešan, iz njega kljub tolikšni želji po stiskanju ne bo priteklo dovolj mošta za žejo javnega sektorja.
    Ko je suša, ali toča in s tem slaba letina je vina manj.

    • Dragi gospod, denarja ne bo nikoli dovolj, dokler bo zabit SLO folk volil lopovske leve vlade…! Zgoraj sem nekaj napisal, kje so rezerve in bi normalen javni sektor lahko normalno delal…

      • Problem javnega sektorja so lenuhi, ki v službenem času uporabljajo službene računalnike za pisanje komentarjev po spletu, namesto da bi opravljali delo, za katerega so plačani.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite