Politična korektnost ena glavnih razlogov za raztapljanje krščanstva

19
Na Pohodu za življenje v Ljubljani 3. oktobra 2020 se je zbralo približno petsto udeležencev vseh starosti. (Foto: Peter Merše)

NIJZ sem pozval k objavi seznama alternativnih možnosti etično sprejemljivih cepiv. Odgovorili so, da takih podatkov nimajo niti se s tem nihče pri njih ne ukvarja. So mi pa pomagali priti do podatkov, ki so na voljo, in sem jim za to hvaležen. Samo sprašujem se, kaj je z nami narobe, da ne dosegamo kritične mase, ki bi tudi na tem področju naredila premik k spoštovanju dostojanstva življenja in odmik od vampirizma v medicini in znanosti.

Resnica je lahko preprosta ali zavita v dolgovezne razprave. Namen članka je, da bi vam služil pri razvoju lastnega stališča do največjega rodomora v zgodovini človeštva in na poti v polnost življenja.

Hitreje kot slišimo udarce sekundnega tiktakanje ure, ugašajo življenja nerojenih otrok

Mati Terezija: „Narod, ki ubija otroke v maternici, je izgubil dušo!“

Dogaja se vedno znova. Hitreje kot slišimo udarce sekundnega tiktakanje ure, ugašajo življenja nerojenih otrok. Letos do srede novembra jih je po svetu ugasnilo 38 milijonov. Kolikor je znana zgodovina človeštva, se nič podobnega še ni dogajalo. Vse vojne, nesreče, totalitarni režimi skupaj niso terjali primerljivega krvavega davka. Stojimo ob robu morišča, ki mu ni videti dna. In žrtve vedno znova kapljajo mimo nas!

Postanimo družba, utemeljena na spoštovanju življenja, svobodi in pravičnosti!

In naš narod bo cvetel. Prispevajmo svoj delež: s pomočjo odkrite javne besede, sočutjem do vseh, ki so s tem problemom kakorkoli povezani. Izberimo zdravnika, ki ima uveljavljen ugovor vesti. Izstopimo iz anonimnosti, ki tlakuje pot zlu. Vložimo trud v raziskovanje zgodovine, za modrost in trezno presojo dosežkov znanosti.

V začetku oktobra je Slovenija le pričakala Pohod za življenje, pohod številnih, tudi mladih ljudi in družin, kar še daje upanje za narod in njegovo preživetje. Tudi če hoče nacionalna RTVS gibanje Za življenje ignorirati, gre gibanje naprej, in to po vsem svetu. RTVS je po mesecu in pol le zmogla kratko objavo o dogodku. Zgodile so se množične demonstracije na Poljskem, ker je ustavno sodišče usmrtitve nerojenih s prirojenimi okvarami spoznalo za neustavno. Zgodila se je potrditev življenju naklonjene vrhovne sodnice v Ameriki.

Več let zapored so privrženci gibanja Za življenje molili pred ljubljansko porodnišnico. Po pričevanjih naj bi bilo na podlagi te molitve rešenih kar nekaj otrok.

In spomnimo se delovanja vseh teh, ki so prispevali, da se je razvilo življenju naklonjeno ozračje: molivcev pred porodnišnicami; nasprotovanj, ki so privedla do političnega sodnega procesa proti p. dr. Tadeju Strehovcu, in protestov v podporo svobode izražanja; odstranjevanju oglasov za življenje Zavoda živim z avtobusov in pogumne pomoči Aleša Štrancarja.

Veseli smo tudi podobnih gibanj južno od nas, ki so nas prehiteli in jim uspeh iz vsega srca tudi privoščimo.

Zagovorniki splava delujejo iz čustvene prizadetosti, naproti pa jim pridejo otroci z zavedanjem, da je spočeti otrok človek

Organizacija Planned Parenthood v ZDA opravi veliko splavov, dele telesc teh pomorjenih otrok pa prodajo za različne namene.

Videti je, da mnogi zagovorniki splava delujejo iz čustvene prizadetosti, ki se odraža skozi agresivno obnašanje. Slikovito lahko v to skupino uvrstimo te, ki so svoje nasprotovanje Pohodu za življenje 2020 izrazili z do neprepoznavnosti zakritimi obrazi in jeznim tuljenjem: „Ven iz moje maternice“ in „Moje telo moja odločitev.“

Drugi se oprijemljejo različnih teorij, iz katerih izžareva duh potrošniške družbe in hedonistično- utilitarističnih ideologij, kjer ni prostora za kaj več kot trenutno ugodje.

Pravo nasprotje pa so otroci, ki še premorejo pristno moralno razsodnost. Njim je povsem jasno, da je tudi nerojeno bitjece človek. Naša bolna družba nujno potrebuje preporod v spoznanju resnice, ki je lastna otrokom. Tu se lahko spomnimo Andersenove pravljice Cesarjeva nova oblačila, kjer otrok sredi vse zlaganosti preprosto pove: „Saj je vendar gol!“ Sprenevedanje inštitucij in teh, ki naj bi bili moralne avtoritete, je podobno zgodbi o Suzani in pokvarjenih sodnikih, ki jo skušata prisiliti v spolne odnose, in dečka Danijela, ki se postavi proti tema zločinskima sodnikoma v bran nedolžni Suzani, nakar se ljudstvo prebudi in njuno pokvarjenost obsodi (prim. Danijel (dodatki) 3,1–64).

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.

Zagovorniki splava se izrazito izogibajo pretresu svojih hipotez na podlagi stališč

  • Uničenje življenja ne more biti v nobenem primeru pravica nekoga!
  • Množičnost rodomora nerojenih se izkazuje kot abortivna kontracepcija in način, s katerim je politika omejila rast prebivalstva v (zahodnem) svetu po nastopu obdobja miru in blaginje.
  • Človek brez oblikovane vesti in sposobnosti doživljanja sočutja kot temeljnih prvin svoje osebnosti lahko postane znanstvenik – angel smrti kot Joseph Mengele ali zdravnik rabelj. Pomislite, da v industriji zdravil, kemikalij, med zdravniki ni ljudi z vestjo? In prav to se dogaja!
  • Razumevanje sprevrženosti hedonistično-utilitaristične ideologije potrošniške družbe, ki v svojem zasledovanju ugodja in užitka doseže dno z rešitvami tipa Ni človeka ni problema. Tu so vendar ljudje: nerojeni, stari, bolni, prizadeti!
  • Nerojeni ima človeško dostojanstvo na podlagi svojega človeškega potenciala. Ni mogoče trditi, da speči človek ali ta v narkozi ni človek, čeprav sta zavest in občutek bolečine začasno odsotna. Med operacijami na srcu se tudi bitje srca ustavi. Torej ne miselni procesi ne prisotnost zavesti niti bitje srca niti čas niso okoliščine, ki bi določale človeka. Določa ga njegov potencial postati, biti človek.
  • Trditev, da je materina bodočnost pomembnejša od življenja neželeno spočetega otroka, je absurdna. Otroka do rojstva loči le nekaj mesecev in tedaj se mu mati (ob primerni pomoči družbe) lahko odreče. Torej negotovega predvidevanja bodočnosti matere v nekaj mesecih ne moremo primerjati z celim življenjem, ki pripada njenemu nerojenemu otroku. Njena odločitev za uboj plodu je dokončna in nepopravljiva. Mati utegne svojo odločitev obžalovati in pogosto se tako tudi zgodi.
  • Telo matere se očitno z vso svojo bitjo trudi tega otročka spraviti v življenje. Mati nima sposobnosti, da bi telesu zapovedala drugače. Izjave kot Moje telo, moja odločitev so podobne trditvam blazneža, da je vladar sveta. Za prekinitev življenja potrebuje nosečnica strupe ali kasneje strokovnjaka, ki izvaja grozljive procedure zastrupitve plodu, umora, raztelešenja, kolikor starejši je plod. Ali je to združljivo z likom farmacevta, zdravnika? Misli matere so nestalne; današnja odločitev se morda spremeni v najhujše trpljenje zaradi očitkov vesti. Otroček je svoje bitje, ki ima vso pravico do bodočnosti!

V javnosti se je začelo govoriti in pisati o rodomoru – ubijanju otrok pred rojstvom

Mediji se izrazito trudijo, da se o temi spoštovanja življenja ne govori niti ne pride do govora o obstoju rodomora brez primere v zgodovini. So pa nekateri posamezniki k tej temi prispevali pomembna stališča v podporo, drugi temu nasprotujejo. Led je prebit, začnimo o tej temi javno govoriti. Naj nas slišijo mladi, da bodo znali prav presoditi, se pogumno odločiti za obrambo življenja in si zagotoviti srečno in številno družino.

Tako v intervjuju Aleša Ernecla z Ano Jud, objavljenem na YouTube, lahko razberemo, kako mlada generacija dojema novo nastalo življenje in ga obravnava kot nadaljevanje tehnike spolnega akta! Človeka zmrazi ob misli, da verjetno podobno razmišlja vsa njena generacija: tudi zdravniki, znanstveniki, politiki.

Mnogi poskušajo človečnost definirati kot stanje, v katerem nerojeni dobi dušo ali doseže določeno starost. O tem govorita Boštjan M. Zupančič in Aleš Ernecel v Live Streamu na YouTube. Omenjata tudi Petra Singerja in njegovo stališče (utilitarizem) o sprejemljivosti abortusa do rojstva. Vsekakor je vsaka ideologija, ki gre tako daleč, za moralno razsodnega človeka povsem sprevržena. In nenavadno je, da npr. mati Terezija in podobni človekoljubi, s svojimi preprostimi stališči v prid življenju ne dosegajo, kaj šele da bi presegli publiciteto teh blodnih ideologij.

Roman Vodeb se osredotoča na ideologijo utilitarizma Petra Singerja

Roman Vodeb je s svojim videom zaslužen za ta članek, saj je mnogo idej za kritiko nastalo prav ob njem. Osredotoča se na ideologijo utilitarizma Petra Singerja. Otroček je zanj „tisto nekaj“ in vsako sočutje neutemeljeno, saj naj bi to temeljilo zgolj iz predstave o trpljenju, ki naj bi ga „tisto nekaj“ doživljalo ob abortusu.

Zlasti kristjani zagovarjajo svetost življenja od rojstva do smrti. Nekateri nasprotujejo tudi kontracepciji kot sredstvu, ki je v nasprotju z naravnim redom in potencialom posameznika (Alen Koman v svojih posnetkih na YouTube).

Katastrofa mnogih verujočih je izmikanje odgovornosti: „Ne bom se spuščal v to, ker bi utegnilo koga prizadeti, in to ni lepo.« Molitev ne sme biti izgovor za beg od problemov in odsotnost odpora proti zlu. Utilitarističen koncept ugodja in politične korektnosti se je zalezel pod kožo vsem. Zelo verjetno je to eden glavnih razlogov za raztapljanje krščanstva (in tudi drugih verstev) v neprepoznavnost, o čemer govorita Alen Koman in Ivo Kerže na YouTube kanalu Scutum Fidei.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.

Prehod v humano družbo pogojen s spremembo odnosa do življenja

V komentarjih na FB-profilih oseb, ki so nagnjene k hinduizmu, je zaslediti tudi razlage karmične ujetosti v trpljenje (splav otročka) zaradi preteklih slabih dejanj otrokove reinkarnirane duše. Ob vsej spoštljivosti do verske svobode moramo take ideje vedno ovrednotiti v skladu z odgovornostjo za naša lastna dejanja. Dejstvo vzroka in posledice pa gotovo lahko s pridom uporabimo kot zavest, ki je zajeta v pregovoru Vprašala te bo starost, kaj počela je mladost!

Sicer pa klasična besedila hinduizma splav primerjajo z umorom duhovnika, staršev, obenem pa ga zavračajo kot izogibanje dolžnosti nadaljevanja življenja.

Splav tudi med etničnimi tibetanskimi budisti na splošno velja za zelo negativno dejanje. Budistični pristop k temu vprašanju temelji vsaj teoretično na presoji vpliva vsakokratnega dejanja na bodočnost. Tak pristop zahteva veliko mero zrelosti, modrosti in sočutja, kar je izjemno težko dosegljivo, ne da bi zapadli v pasti odločitev na podlagi ugodja.

Lahko postavimo hipotezo, da odsotnost podpore življenju pogojuje potrošniški način delovanja družbe in razpad tradicionalnih vrednot. Bolj ali manj so mu podvrženi vsi narodi in religije, saj živimo na podoben način. Zato bo prehod v bolj humano družbo pogojen prav s spremembo odnosa do življenja.

Ob premišljevanju vseh teh, tudi zelo nasprotujočih si stališč lahko poskusimo najti stališča, ki ob upoštevanju medsebojnega spoštovanja različnih mnenj pomenijo takoj uresničljiv korak in napredek za družbo in narod.

Ugovor vesti davkoplačevalcev

Vsi, ki spoštujemo vrednoto življenja, naj imamo pravico preusmeritve denarnih sredstev iz namenov uničevanja življenja v njegovo podpiranje.

Nočemo prisilno finančno in drugače podpirati:

  • splava,
  • kemične in kakorkoli abortivne kontracepcije,
  • evgenike, diagnostike že spočetih otrok in odrekanja življenja okvarjenim spočetim otrokom,
  • proizvodnje etično spornih cepiv, proizvedenih na celičnih linijah splavljenih otrok, posiljenih v rakasto rast in s pomočjo serumov pridobljenih iz krvi živalskih zarodkov,
  • igranja znanosti s genskim inženiringom, himerami (https://kvarkadabra.net/2011/07/britanski-znanstveniki-ustvarili/), hibridomi (https://en.wikipedia.org/wiki/Hybridoma_technology) in podobnim, kjer previdnostno načelo in etika nista skrbno upoštevana niti rezultati preizkušeni,
  • umetne oploditve, kjer prihaja do uničenja ali zavrženja že spočetega življenja.

Prispevki naj se preusmerijo v financiranje programov, ki podpirajo življenje v obliki posvojitev, pomoči potrebnim materam in staršem.

Dostojanstvo zdravnikov, farmacevtov in drugih zdravstvenih delavcev

Vrne naj se jim dostojanstvo, ki izvira iz odločitve za plemeniti poklic in izvorne Hipokratove prisege. Uničevanje plodu je po tej zaobljubi povsem nesprejemljivo. Pravica ženske do umora svojega plodu naj nikogar ne sili v dejanje rablja ali njegovega pomočnika!

Pravica pacienta do svobodnega izbora zdravnika in farmacevta po lastni izbiri, takega, ki je zavezan Hipokratovi prisegi ali visokim etični načelom

Vsak pacient naj ima to pravico. Prav neverjetno je, kako so postopno zdravnikom vzeli to dostojanstvo. Zdravniku ugovor vesti ne pripada samodejno, temveč ga mora sam uveljaviti s prijavo delodajalcu in Zdravniški zbornici.

Pred nedavnim sem zbornici poslal zahtevo za pridobitev seznama zdravnikov z uveljavljenim ugovorom vesti z namenom, da izberem sebi primernega. Zahtevo so zavrnili z obrazložitvijo, da gre za osebne podatke, ki ne morejo biti javno dostopni. Tudi pritožba pri informacijskem pooblaščencu ni uspela. Ponujajo možnost pritožbe na upravno sodišče! Absurd je, da se tako pacientom odreka sicer zakonsko zagotovljena pravica do svobodne izbire zdravnika, ki ima suverenost etičnega delovanja v plemenitem poklicu.

Še bolj pa žalosti mnenje, ki ga je podal neki zdravnik, ki ima tak ugovor vesti že uveljavljen. Povedal je, da predstavlja tak ugovor breme in težave, ne pa prednosti, kot bi si marsikdo med nami želel.

Pravica pacienta do alternativnih možnosti in zavrnitve zdravil in preparatov, proizvedenih ali s pomočjo delov splavljenih otrok, njihovih tkiv ali delov celic

Zelo prikrito in neznano je dejstvo, da tudi pri nas otroci dobivajo cepiva, proizvedena iz fetalnih celičnih linij splavljenih otrok. NIJZ omogoča v spletno dosegljivih podatkih bežen vpogled v sestavo cepiv, med katerimi najdemo celične linije, kot npr. MRC-5, WI-38, HEK-293. Gre za celične linije splavljenih otrok, posiljene v kancerogeno neskončno delitev. Dodatno je pri proizvodnji potreben FBS. Po svetu je prav nasprotovanje staršev prisililo proizvajalce k izdelavi alternativnih etično (manj) spornih cepiv. Izmuzljiva stališča, ki dopuščajo uporabo etično spornih cepiv z izgovorom, da drugih ni na voljo, so sprenevedanje, saj alternative obstajajo in/ali je potreben zgolj pritisk na proizvajalce, da se ustrezna alternativa poišče in najde. Nikakršno licemerstvo ni dopustno, zlasti za kristjane in vse, ki vedo, da dvema gospodarjema, dobremu in zlu, ni mogoče služiti!

NIJZ sem pozval k objavi seznama alternativnih možnosti etično sprejemljivih cepiv. Odgovorili so, da takih podatkov nimajo niti se s tem nihče pri njih ne ukvarja. So mi pa pomagali priti do podatkov, ki so na voljo, in sem jim za to hvaležen. Samo sprašujem se, kaj je z nami narobe, da ne dosegamo kritične mase, ki bi tudi na tem področju naredila premik k spoštovanju dostojanstva življenja in odmik od vampirizma v medicini in znanosti.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.

19 KOMENTARJI

  1. Ja, tudi jaz se sprašujem, zakaj ne dosegamo kritične mase, ki bi tudi na tem področju naredila premik k spoštovanju dostojanstva življenja in odmik od vampirizma v medicini in znanosti. Zakaj neki je že Eva vzela tisto jabolko in ga dala Adamu? Takrat so bili vsi ljudje na strani zla.

    Sedaj pa niso vsi za zlo, no vsaj avtor članka Marvin Šulin ni. Torej smo napredovali, relativno gledano? 😟

  2. Od kje je na svetu zlo, trpljenje, bolezen? Krščanstvo ponuja odgovor: SVOBODA ČLOVEKA. Človek je ustvarjen kot svobodni bitje, tako svobodno, kot je svoboden njegov Stvarnik. In v tej svobodi je človek naredil smrt, trpljenje, bolezen …

  3. Drugi razlog pa je NEZNANJE. Če ne bi bila tista Eva tako neumna, bi kačo, ko ji je kača rekla: “… postala kakor Bog …” zabila dol do asfalta: “S…di kača! Midva sva že kakor Bog, ustvarjena sva po Božji podobi!” Ker pa je bila Eva lepa blondinka, se ji to neznanje lahko spregleda, kajne? Adam pa je bil tako ali drugače zaslepljen od Evinih atributov in ko je zažvrgolela: “Če me imaš rad, boš pojedel to jabolko!” ni imel nobene šanse.

  4. Eno je političen vidik splava, vezan na etično-moralne, verske in druge ideološke poglede. Tukaj so pro-life in pro-choice skupine na okopih ekstremov, ki očitno ne zmorejo najti srednje poti.

    Drug vidik je medicinski. Po poročilih Zdravnikov brez meja (MSF), ki nima političnega pogleda na abortus, so posledice “unsafe” abortusa trpljenje in smrt predvsem v državah v razvoju.
    MSF prepoznava neželjeno nosečnost kot vir trpljenja zaradi socialnih, ekonomskih, zdravstvenih in pravnih posledic, ki jih žene in dekleta lahko občutijo zaradi nosečnosti v določenem časovnem obdobju ali družbenem kontekstu. Strokovno in varno opravljen abortus je eden od dejavnikov, ki lahko omilijo trpljenje in preprečijo usodne posledice “unsafe” abortusa, ki je še vedno eden od glavnih vzrokov smrtnosti žensk v rodni dobi v deželah v razvoju.
    Spolna vzgoja in splošno izobraževanje predvsem žensk se je izkazalo kot edino učinkovito sredstvo, ki je drastično zmanjšalo število abortusov v razvitem svetu.
    Prepoved abortusa, oteževanje dostopa do varnega abortusa in oteževanje dostopa do kontracepcije je iz tega vidika kontraproduktivno in ne vodi k rešitvi problema ter nas vrača nazaj na nivo manj razvitih dežel Afrike, Latinske Amerike in Azije.

    https://www.doctorswithoutborders.ca/article/faq-msf-consequences-unsafe-abortion-and-provision-safe-abortion-care

    • Potemtakem je povsem očitno, da v Sloveniji nič ne vemo o spolnosti, pri čemer Slovenke pa res ničesar ne vedo o tem.

    • “Eno je političen vidik splava, vezan na etično-moralne, verske in druge ideološke poglede.”
      V tem stavku je že kar nekaj nereda. Politika je lahko ideološka, ali pa tudi ne. Podobno je z etiko in moralo. Če etiko in moralo kakorkoli vežemo na ideologijo, to nista več ne etika, ne morala. Da je vera lahko neka ideologija, pa mislijo tisti, ki sploh ne vedo, kaj vera je.
      “… ne zmorejo najti srednje poti.”
      A ni ta prispevek nek dokaz, da srednje poti ni?
      Uporaba besede “abortus” namesto “umor nerojenega” je nekaj zelo podobnega, kot uporabe besede “končna rešitev” namesto “holokavst”. Poglejte kako npr. zveni zadnji stavek:
      Prepoved izvajanja umorov nad nerojenimi, oteževanje dostopa do varnega ubijanja nerojenih in oteževanje dostopa do samoljubja je iz tega vidika kontraproduktivno in ne vodi k rešitvi problema ter nas vrača nazaj na nivo manj razvitih dežel Afrike, Latinske Amerike in Azije.

      • Lahko filozofsko hoby-analizirate moje formulacije, hkrati pa namenoma spregledate poanto:
        ne živimo v idealnem svetu, kjer je politika neideološka in življenje tudi v realnem svetu sveto.
        Abortus obstaja od obstoja neželjene nosečnosti in ne bo izginil s prepovedjo. Če je cilj zmanjšanje abortusov, primerjava z umorom ne vodi v to smer, ampak diskreditira ženske v stiski in zdravstvene delavce, ki jim poskušajo pomagati v tej stiski.
        Uporaba ameriške pro-life terminologije in metod diskreditacije ne vodi v skupno iskanje rešitev. Razen, če je Vaš cilj prepoved, kar vodi v medicinski polom (glej članek MSF).

        • Ko že govorimo o zdravstvenih delavcih in zdravnikih se moramo vprašati kdo je sploh zdravnik.
          Dokler je še veljala Hipokratova prisega, in se je delovanje oz. pravica delovanja zdravnika sama po sebi enačilo z visokimi etičnimi normami izhajajočimi iz Hipokratove prisege, smo res še imali Zdravnike.
          Kajti spomnimo: po tej prisegi je jasno da uničenje plodu ali življenja ni dopustno. Potem, ko je politika izpridila ta visoki moralni lik je in iz Zdravnika naredila služabnika, ki je prisiljen v dejanja proti življenju, čeprav se mu teoretično dopušča ugovor vesti. Ponekod so zdravniki prebili led in si o tem upajo javno govoriti. Pri nas so tiho, ker so tako malo številčni in v strahu. Tudi to je en odraz ne-svobode v naši družbi. Družba, ki nudi pomoč z rešitvijo v smrti je hudo bolna. Tu ni kaj dodati ali odvzeti.
          Podobno je v znanosti. Znanost nima nobenih moralnih omejitev več, niti časti. Nismo daleč od zlohotnosti teh, ki so namerno povzročili trpljenje na Rongelapu, z številnimi strupi in podobnim.

          • Strinjam se z Vami. Status Zdravnika in Znanstvenika se prilagaja družbi in je v neki meri ogledalo le-te.

        • »… ne živimo v idealnem svetu …«
          To drži, toda dilema je v tem, ali hočemo, če sploh hočemo, kaj izboljšati. Pa še večja dilema kot to je, kako stvari izboljšati. Nekateri ljudje namreč mislijo, da lahko s svojimi močmi svet izboljšajo. To ne gre niti za milimeter.
          »…ne živimo v … svetu, kjer je politika neideološka«
          Moja politika ni ideološka. Tudi če pogledate fotografijo s Šlajmerjeve u., lahko vidite, da ljudje molijo. Tudi to ni politika.
          »Abortus obstaja od obstoja neželjene nosečnosti in ne bo izginil s prepovedjo.«
          To drži. Prepoved splava lahko samo bistveno zmanjša njihovo število. V tem smislu je bil cilj pohoda za življenje predvsem sporočiti najširši javnosti, kako najšibkejši ljudje potrebujejo sprejetost.
          »Če je cilj zmanjšanje abortusov, primerjava z umorom ne vodi v to smer …«
          S tem se celo strinjam. Četudi stvari pravilno poimenujemo, tj. uporabljamo izraz umor, se mi zdi, da ravnanj ne izboljšamo ‘kar tako’. Sicer pa moram poudariti, da meni ni šlo za primerjavo z umorom, ampak za enačenje splava z umorom.
          »… diskreditira ženske v stiski …«
          Tudi na smrt obsojen otrok je v stiski.
          »… zdravstvene delavce, ki jim poskušajo pomagati v tej stiski.«
          Zdravstveni delavci jim na tak način ne pomagajo. Po opravljenem splavu je veliko mater depresivnih, kot lahko povedo razumni zdravstveni delavci.
          Materam pred splavom in tudi po opravljenem splavu brez laži pomagajo pro-life organizacije. Na transparentih v Ljubljani so imeli pro-life pripadniki tel. št., kjer se lahko matere izjočejo in dobijo ustrezno prepotrebno pomoč.
          »Uporaba ameriške pro-life terminologije in metod diskreditacije ne vodi v skupno iskanje rešitev.«
          Ljudem na zgornjih fotografijah ni šlo za deskreditacijo. Za deskreditacijo je šlo tistim, ki so za približno 30 min blokirali premik pohoda, dokler policisti niso uredili zadeve. Pro-choise pripadniki so udeležence pohoda tudi previdno zmerjali. Ti jim na izzivanje niso odgovorili. Tudi na Šlajmerjevi so se policisti izkazali, saj so preprečili pro-choise pripadnikom, da bi diskreditirali molivce.

        • Še odgovor v zvezi z MSF: Res je, če splav ne bi bil prepovedan, bi bilo veliko manj žensk pohabljenih, toda bilo bi še več umorov nerojenih.
          V zvezi s problemi je še nek važen vidik. Za svoje stiske ženske same niso bolj odgovorne kot pa moški.

    • “safe”abortus ne obstaja… tudi če tega ne priznate, splav še vedno ostaja uboj oz. umor človeka in ima posledice za vse.
      Cilj avtorja ni prepoved, upravičeno pa si prizadeva za pravico do ugovora vesti za vsakogar-torej tudi za pravico tistih zdravnikov, ki splavov nočejo opravljati ter za pravice vseh drugih zagovornikov univerzalne človekove pravice do življenja.

      • Avtor cilje jasno definira s pozivanjem na ukinitev javnih sredstev za splav, kontracepcijo, prenatalno diagnostiko, umetno oploditev in genetsko raziskovanje po ameriškem in poljskem modelu.
        Ukinitev javnih sredstev je za večino prebivalstva enaka prepovedi in vodi v globoke zdravstvene probleme, na katere opozarjajo Zdravniki brez meja.
        Pravico do ugovora vesti zdravniki imajo že vsaj od osamosvojitve, javna dostopnost do podatkov pa je očitno posebno vprašanje.

        • Videti je, da se z bistvom bistvo sporočila članka nočete soočiti. Obseg tega rodomora je tako v nebo vpijoč, da mu nekdo z moralno razsodnostjo in pravim pogumom ne sme odvrniti pogleda.
          Vse teoretiziranje ne more preglasti dejstva trpljenja in nepotrebnih žrtev v diktaturah, umetno povzročenih lakotah, poizkusih, nepotrebnih nesrečah. Obseg rodomora nerojenih je krepo iznad vsote vseh prej omenjenih žrtev.
          Kot družba je prav ta stahoten obseg rodomora ogledalo naše hipokrizije. Družba, ki masovno brez sramu ubija lasten zarod je brez duše. Ostajajo tudi matere in očetje, ki bodo zablode svojih dejanj plačevali s trpljenjem skozi vse življenje. Nekatera dejstva so povsem razumljiva za te, ki jim morebitno tako breme in zaslepljenost uma ne moti uvida.
          Tudi enačenje pro-life pristašev z ekstremisti je posledica delovanja enoumja naše družbe, ki očitno ni sposobna soočenja s svojimi 700+ globišči niti z ostalimi 700000+ nerojenimi, ki jim je bilo preprečeno živeti. V članku so navedeni nedavni dogodki, ki potrjujeo navedbe o sovražnosti do pro-life zagovornikov in izmikanju priznanja resnične tragedije neke družbe, ki nima bodočnosti.
          Avtor je podal konkretne predloge in to je skladno z ustavo in ugovorom vesti. Čas je, da zakon da na voljo tudi ugovor vesti tudi iz stališča svobodne odločitve za odpoved financiranja aktivnosti usmerjenim proti življenju. Si želimo svobodne in v življenje podpirajoče družbe, ali imamo velike besed samo na jeziku?

          • Strinjam se, da je obseg splava ogledalo hipokrizije družbe. Vendar gre za hipokrizijo do žensk, ki ne vidijo druge rešitve kot prekinitev nosečnosti. Zakaj ne vidijo druge rešitve? Kakšni so njihovi pogoji življenja in kako jih družba obravnava kot mlade matere, kot samohranilke…?
            Kaj potrebuje družba, da bo manj žensk videlo rešitev samo v splavu? Konkretno, ne leporečje o svetosti življenja samega po sebi. Kam investira družba konkretno?
            Prepoved splava ne zmanjša incidence, ampak jo prelije v statistiko sosednje države ali pa v ilegalni in unsafe splav.
            Incidenca splava se zmanjša proporcionalno s stopnjo izobrazbe (žena).
            Namesto prepovedi potrebujemo koncepte za izboljšanje pogojev življenja žensk, ki so v dilemi in od Časnika pričakujem objavljanje člankov avtorjev z vizijo, ne pa pozivanja k prepovedi.

          • Na repliko Severina…
            Družba išče rešitve postopno. Šele, ko je v miselnih procesih neka stvar zrela, se lahko sprememba uveljavi. Zato stanje v Sloveniji ni enako temu v Afriki, ali v času obsodb čarovnišva.
            Po letih prvih lastovk, smo dosegli stanje, da se vsaj nekateri lahko začenjamo sproščeno pogovorajati o tem problemu. Spoštljivo ob upoštevanju različnih mnenj. Glavni del enoumja medijev še ni v tem stanju in je tako glavna zavora pozitivnih sporememb v družbi.
            Kajti kot sami vidite gre za rodomor, ki ga v zgodovnini svet še ni videl. Upam, da učakamo čas, ko bodo naši zanamci gledali na te čase kot na obdobje sežiganja čarovnic. Kajti sicer bo te civilizacije ne bo več! In tedaj bomo rekli bili smo uspavani in smo se pozno prebudli. Šele leta 2014 ali 2020!
            Prepoved splava v tem trenutku bi povzročila revolt, čeprav se npr. z odločitvijo ustavnega sodišče Poljske lahko povsem strinjamo in tudi naša ustava v odnosu do spoštovanju življenja ni drugačna.
            Trenutno stanje je tako, da smo morda sposobni v zakonodajo preliti ugovor vesti davkoplačevalcev in preusmeritev prispevkov iz uničevanja življenja v njegovo podpiranje. Tak pristop pomeni samo prostovoljno odločitev in podpira vrednoto svobode. Na daljši rok, pa bi to ustvarilo zavedanje in pripravljenost za drugačne rešitve. Imamo dobre zglede dobre prakse in jih velja samo povzeti. Tu smo vsi poklicanmio, da po svoji moči prispevamo. In tudi medijem povemo: čas je da nekaj storimo proti tej sramoti človeštva!

  5. Usihanje sodobne verske vzgoje duhovnikov, ki morajo biti tudi pedagogi, ki morajo po dveh letih nujno opraviti dodatni dve leti pedagoškega izobraževanja in izpit za IZOBRAŽEVANJE – vzgojo v veri mladih, zlasti bodočih mater. za družine kot male Cerkve.. Judi in muslimani imajo to vzgojo bolj uspešno zastavljeno in mlada dekleta morajo iti v družinsko versko izobraževanje in prakticiranje pred poroko. Najprej Bog in potem vse ostalo, kajti nazadnje je Bog ali nič in če se ne usposobiš za Boga, te vodi pot zelo verjetno v nič božjuega. To pa ni cilj človeškega življenja-je navadno prežvekovanje na osnovi znanja za vprežno žival bogataševe proizvodnje.

  6. Menim, da vas država ni dolžna informirati, kateri zdravniki uveljavljajo ugovor vesti. Temu je namenjen Facebook. In “facebook” – skratka kritična masa. Kako vegani vemo, kateri zdravniki so vegani? Vsaj rimokatoliki ne bi smeli imeti težav doseči kritične mase. Ki pa bi bila v oporo tudi nekaterim vernikom drugih veroizpovedi …

Comments are closed.