Mati, pardon, mačeha Cerkev

11

V prejšnji kolumni z naslovom Margaret Thatcher in kuhani štruklji, sem se na koncu obrnil na izjavo kardinala Franca Rodeta, da mora tudi Cerkev prispevati k izboljšanju finančne situacije v državi. Zato sem predlagal, da bi bilo modro razmisliti, da bi verniki v letošnjem letu pri svetih mašah iz solidarnosti do države, darovali svoje darove tudi za utrditev slovenskih javnih financ.

Obžalovanje je premalo

Vem, da je pobuda prišla precej pozno, zamujenega je že slabega pol leta. Prav tako si ne delam utvar, da bo pobuda padla na plodna tla. S takšnimi in drugačnimi pobudami znotraj cerkvene skupnosti imam namreč precej slabe izkušnje. Pravzaprav se ne spomnim, kdaj je kateri od mojih predlogov, bodisi na ravni župnije, dekanije, ali celo v širši obliki, bil pozitivno sprejet. Takšnemu mačehovskemu odnosu Cerkve se po eni strani ne čudim, saj sem bil priča mnogim dobrim, a neuspelim pastoralnim poskusom, s strani zdaj že pokojnega duhovnika Vlada Pečnika, ki so bili bodisi zatrti v kali, bodisi tarča posmeha, po drugi strani pa so mnogi duhovniki po ovinkih priznavali, da slovensko Cerkev in vernost lahko rešijo samo njegovi predlogi.

Drugi takšen primer je mačehovski odnos Cerkve do odgovornih za finančni polom v mariborski nadškofiji. Na nepravilen odnos odgovornih na omenjeni nadškofiji, v odprtem pismu že drugič opozarja p. Bogdan Knavs. Kot je zapisal, je bil zaradi hudega ekonomskega pohlepa pri vodenju cerkvenih gospodarskih družb Zvon 1 in Zvon 2, v katerih je imelo prihranke na tisoče vernikov, storjen greh zoper pravičnost. Na mariborski škofiji so se ob odkritju škandala vsem malim delničarjem in drugim oškodovanim vlagateljem sicer opravičili, a Knavs (pravilno) meni, da to ni dovolj, saj bi morali biti odgovorni za nastalo situacijo tudi kaznovani. Pobudo p. Bogdana Knavsa z veseljem podpišem, saj sem tudi sam prepričan, in tako nas Cerkev glede zakramenta sprave sama uči, da sta za pokoro in odvezo potrebna oba elementa: kesanje in poprava krivic. A kakor beremo v medijih, mariborska nadškofija ponovno molči.

Kdor krade, naj ne krade več

Že res, da „naj človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust,“(prim. Mt 4,4) kakor mi je ob pogovoru o tej problematiki arogantno zabrusil eden izmed slovenskih duhovnikov, s čimer je želel pravzaprav povedati, da se „nas“ to ne tiče. Pa vendar apostol Pavel piše, da „kdor dela, temu se plačilo ne daje po milosti, ampak kot dolžno plačilo,“ (prim. Rim 4,4) in – povejmo  brez dlake na jeziku – „kdor krade, naj ne krade več, ampak naj se trudi s svojimi rokami in dela to, kar je dobro, da bo lahko dal tistemu, ki je v potrebi.“ (Ef 4,28) Vlagatelji v Zvon 1 in Zvon 2 so namreč še posebej zaupali v varnost svojih naložb, kajti znotraj vsakokratne družbe, ki je pijana od naslad tega sveta, naj bi bila Cerkev svetilnik in prinašalka božje pravičnosti, ali kakor je povedal brat Alois na Taizejskem srečanju v Ljubljani, da Bog pošilja vse, ki verujejo vanj, v svet, da postanejo sol zemlje, kvas zaupanja in miru. Žal, v omenjenem primeru nič od tega.

Cerkev si lahko zaupanje povrne z dobrimi deli

Cerkev ima v slovenskem prostoru zaradi takšnih in drugačnih razlogov že na splošno slab ugled. Tovrstna neodzivnost in mlačnost v primerih, ko bi se lahko izkazala kot resnična ustanova, preko katere sije luč vstalega Gospoda Jezusa Kristusa v temo razkristjanjene družbe, situacijo še poslabšuje. Nič presenetljivega ni torej, da v javnomnenjskih anketah beležimo podatek, da zaupanje v Cerkev še bolj drastično pada ravno v zadnjem času.

Brat Alois je med drugim na Taizejskem srečanju v Ljubljani poudaril, da nobena družba ne more živeti brez zaupanja. To pa po njegovem ni naivno ali enostavno, saj kadar izberemo zaupanje, to ne pomeni, da si zatiskamo oči pred vsem, kar je v svetu narobe, temveč da se zavedamo, da nam je Kristus zapustil dediščino nove solidarnosti, ki zajema vso človeško družino. Brat Alois dodaja, da sta zaupanje v Boga in iskanje zaupanja med ljudmi neločljivo povezana.

Katoliška Cerkev na Slovenskem si bo torej prislužila zaupanje in ugled tako, da bo delala dobro tako znotraj same sebe, kakor tudi v sodelovanju z državo in tako s širšo družbo, saj „kdor zna delati dobro, pa ne dela, ima greh,“ (prim. Jak 4,17) ta pa je delo krivičnih. Apostol Pavel pa končno glede delanja krivice uči, da „kdor dela krivico, bo požel, kar je krivičnega storil, in nihče se ne bo oziral na osebo.“ (Kol 3,25)

Foto: Wikipedia

 

11 KOMENTARJI

  1. Ceno krize naj plačajo, tisti, ki so jo povzročili – bančniki, borzni špekulanti, nepremičninski magnati, tajkuni (pri nas: Šrot, Bavčar, Pavček, Tovšakova …), ne pa navadni ljudje! Erlah si tega seveda ne upa napisat, ker je fanatični vernik RKC, zveste dekle velekapitala. Zato raje piše nebuloze …

    • Res je! Gospod Erlah tega ne upa napisati, kot gospod Janko ne upa med naštetimi plenilskimi tajkuni navesti Jankovića, Zidarja … Zato raje piše nejasno in zmedeno.

    • Janko: ste vi placani, da pisete take neumnosti ali so te neumnosti samo izraz stanja vasega duha!
      Moje skromno mnenje je, da am je tipkovnica psihoterapija.

  2. Cerkev je kriva! Tajkuni so krivi! Komunisti so krivi! Strahopetci so krivi!
    Cerkveni, državni, komunistični strahopetni brezverci so krivi za nastalo situacijo. In strahopetec bo priznal svojo krivdo. Res lahko to pričakujemo od njega? In kdo ga more osvoboditi strahu in krivde?
    Brezvestni brezverci ste lahko samo tiho. Praktični brezverci, ki se skrivate po vseh mogočih luknjah in si pogum in samozavest “kupujete s kupi denarja… sram vas bodi.
    Rešitev ne bo prišlča od bogatih. In ne od teorij in pastoralnih načrtov.

    REŠITEV JE MOGOČA SAMO OD RESNIČNEGA IN ZAVESTNEGA SPREOBRNENJA.

    Poglejte lilije na polju…in koliko bolj bo bog skrbel za vas, maloverni, nas Jezus bodri v Markovem govoru na gori. Če bi imeli vero kakor gorčično zrno…
    Naša vera pa pogosto ne preseže vere Juda Iškariiota in njegove blagajne. Med apostoli je bil najbogatejši, a njegova zvestoba blagajni in dobičku ga na koncu pripelje na štrik. Obesil se je.
    Da so se Maaroborske finance zalomile, je bilo nujno, kajti lomijo se tudi državne. Se bomo iz tega kaj naučili?
    Ni rešitve v stabilnih financah. Rešitev bo v spreobrnenju in trdnih vrednotah. Trenutno se kod tega ideala vedno bolj oddaljujemo. In tisti, ki brez slabe vesti s prstom kažejo na RKC, naj se rajši vprašajo, kolikšen je njihov delež pri tej nič kaj perspektivni situaciji v svetu.
    Vprašajmo se, kakšne vrednote piše naše življenje.
    Imamo pogum, da živimo pošteno in da popravimo, če storimo kaj narobe ali svoje nepoštenje
    preprosto zagovarjamo češ saj vsi tako delajo.
    Veste, koga naši javni mediji najbolj obrekujejo in se iz njega najbolj norčujejo? Janeza Janšo. Zakaj? Zato, ker je drugačen in drugim vzbuja slabo vest. Če njegova pot ni pot poštenega, potem je največji norec, kajti zakaj bi reskiral svoje življenje zgolj zato da bi obogatel? Modrejše bi bilo da bi prestopil h Kučanu in Stanovniku in postal Jankovičev prevajalec in svetovalec. Vsi rdeči botri bi mu takoj vse odpustili in obenem bi se še pošteno oddahnili, ker bi k njim pristopil njihov najodločnejši in dosledni nasprotnik. Vendar Janša se dkobro zaveda, da bi s tem storil Judeževo izdajstvo, kajti izdal bi Jezusa, ki trpi v vseh brezpravnih in opeharjenih slovenskih državljanih.

    Kaj bi sicer rekli o človeku, ki je s prižgano sveča pogledal, če je tank res poln bencina. Če bi to postal danes bolj splošen pojav, bi zagotovo bil za bedaka razglašen tisti, ki bi tega ne počel.
    In danes je zelo razširjen pojav da mnogi z zavestnim grešnim (nemoralnim in nepoštenim) ravnanjem preizkušajo, če resnično obstaja pekel.

  3. Janko
    kaj zate pomeni fanatični vernik RKC?
    Rešitev za krizo in pravi napotki zanjo so namreč zanesljivo v spisih Sv. pisma, ki je temeljna knjiga RKC. Zato bo zagotovo prišla rešitev sedanje krize po RKC in sicer po njenem ustanovitelju in velikem učitelju Jezusu Kristusu, ki je za vse nas sicer umrl, a vstali iz smrti tretji dan in živi med nami navzoč in nevsiljivo posega v življenja vseh, ki ga iščejo z iskrenim in preprostim srcem. On sam bo postal strah in trepet vsem, ki bodo svoje srce zaprli pred Njim.

Comments are closed.