Materinski dan – leto pozneje

29
242

Danes, na praznik Gospodovega oznanjenja in na materinski dan, se spominjamo dneva, ko smo z referendumom slovenske družine obranili pred hudim udarcem sil teme. Eno leto, ko državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, bo tako vsak čas mimo. Vprašanje pa je, ali smo pripravljeni na nove izzive, ki nedvomno prihajajo.

Ključni problem je po mojem v tem, da kristjani mislimo, da je človek dober, da v svetu vlada mir, da bo že Bog vse uredil, če bomo dovolj molili. Zaverovani smo v nek dober, miren svet, poln ljubezni in lepote. A človek je po svoji naravi dober in slab, miru pa v svetu ni že od izvirnega greha naprej! Le poglejmo na primer Petra Opeko – neprestano ponavlja, da je življenje boj. Njegovi knjigi nosita naslov Dnevnik spopada in Bojevnik upanja. Življenje je nenehen boj s silami teme v nas samih in v naši okolici. Tega še nismo dojeli, zato nas nasprotniki tako lahko prinašajo okoli.

Ob materinskem dnevu običajno veliko raje poslušamo besede hvaležnosti materam, prisrčno otroško petje in recitacije, ne pa pozivanja k aktivnosti in boju. A v resnici potrebujemo prvo in drugo. Prvo zato, da vzdržujemo lepe odnose v družini, da se zavemo pomembnosti materinstva, da otroci ozavestijo, kaj vse jim pomeni mati. Drugo pa zato, da nam je prvo sploh omogočeno.

Kaj naj torej mi, »navadni« državljani, storimo, da se bomo v prihodnje lažje spopadali z rušilci družine? Na kratko rečeno: Širiti moramo življenje! Najprej sploh spregovoriti  v svoji okolici, s svojimi bližnjimi o družini, otrocih, o varovanju življenja, prisluhniti premnogim staršem, ki trpijo zaradi izgube svojih otrok, govoriti o veselju nad otroki, o veselju, ki ga daje velika družina. O tem je treba govoriti tudi v javnosti! Ne želimo pa nikogar izključevati ali obsojati: Mnogo je staršev, ki ne morejo imeti otrok ali so se svojemu otroku iz takšnih ali drugačnih razlogov odrekli ali ga celo splavili. Treba je prisluhniti njihovi bolečini, še prav posebej na današnji praznik.

Spomnimo se torej danes vseh tistih žena, katerih materinstvo se manifestira v velikih, urejenih družinah; tistih, ki se za to trudijo, pa jim ni dano; tistih, ki so v duhovnem poklicu sprejele materinstvo nad vsemi Božjimi otroki; ter tistih, ki se svoji materinski poklicanosti nočejo odzvati. Za vse prosimo blagoslova!

Nam vsem pa želim, da bi pred vsakim materinskim dnem toliko delali in molili, kot smo pred lanskoletnim. Samo tako nam bo namreč uspelo ohraniti tisto, kar dela narod vitalen.


29 KOMENTARJI

  1. In prav za obletnico je pristojno ministrstvo dobilo dodatno opredelitev: “za enake možnosti”. Lepo se sliši – ampak meni močno smrdi!!!

  2. zmeden sem, prosim za pojasnilo, kako “sile teme” po vaših besedah “rušijo družino”?

    • No no, ker gre za članek pričujoče avtorice, bi se že lahko navadili da smo sile teme verjetno vsi tisti državljani, ki imamo poglede drugačne od katoliških doktrin in dogem. Kajti bog ne daj zagovarjati enake pravice, to vendar razveljavlja zvezo in uničuje srečo nekoga drugega!

      • Zakaj vi borci za gayevske “pravice” zaničujete lastne starše? Ali pa res
        ne razumete kaj je zakon in se vam zdi to nekaj brezveze, zakaj ne bi tudi gayi tega imeli. Ali zdaj gayi vedo kaj je zakon in oni branijo poroke, s tem ko jih zahtevajo zase?!

        • “Ali zdaj gayi vedo kaj je zakon in oni branijo poroke, s tem ko jih zahtevajo zase?!”

          to je zanimivo razmišljanje, vendar se ne strinjam. menim, da geji to počno reakcionarno, ker jim pač ta pravica ni priznana. podobno kot se črncem, ki so se borili za vožnjo na spredjih klopeh avtobusa, ni šlo za lepši razgled, ampak za enake pravice. istospolna skupnost seveda ni enaka skupnosti moškega in ženske, mora pa (po mojem) biti enaka pred zakonom.
          in kaj točno zveza moškega in ženske izgubi, če se jo po pravicah izenači z istospolno skupnostjo? razen privilegiranosti pred zakonom? saj s tem se nikomur nič ne vzame…

          • Seveda se jim vzame, če ne drugega denar, ker jim ga odžirajo geji in gejevske organizacije.

          • Tudi kristjani smo davkoplačevalci, pa nam odrekate kopico pravic.

            Ni pa nobene potrebe, da bi ugodili vsem muham homoseksualcev.

          • In katerim muham homoseksualcev je bilo pri nas ugojeno? To, da so homoseksualnost v bivši jugi črtali iz seznama bolezni oz. motenj?

          • Tebe panzer, itak ne moremo jemati resno, ker si tako jeznorit, pa ne daješ nobenih argumentov.

            Muha je to, da se hočejo poročiti, da hočejo dobiti otroke in podobne stvari. Saj lahko živijo skupaj tudi brez tega. Itak njihove veze razpadejo zelo hitro.

          • Lojze, ko boš napisal en tehten komentar, namesto zgolj napadal druge, bom tvoja mnenja jemal resno.

            Sicer pa je že iz tvojega pisanja razvidno, da si nestrpen do gejev, sicer ne bi govoril puhlic o kratkosti njihovih zakonov. Mislim da sem ti nekje že nekaj napisal o posploševanju.

          • Pancer, vidim, da nimaš argumentov, zato me pa napadaš ad hominem od vsega začetka.

            Moji argumenti so pretežki zate.

            Ne. Nisem nestrpen do gejev. To je tipična oznaka za diskreditacijo. Če se ne strinjaš z vsemi gejevskimi muhami, in če poveš kakšno dejstvo, ki jim ni ravno v prid, si že nestrpen.

            Take so statistike. Sprijazni se.

        • Čemu bi zaničeval lastne starše?
          Sam dojemam zakon kot odločitev za skupno življenje dveh oseb, ki gojita ljubezen drug do drugega. Le-ta mi je tudi edini imperativ, po katerem ga bom definiral. Na dogme se ne oziram. Briga me, kaj razglašuje neka instanca, ki ji je vrh vsega prepovedano vstopiti v zakon.

          • Potem ne razumeš zakaj zakon obstaja, ker dva ki se pač “ljubita” ne potrebujeta nobene posebne skupnosti. Zakon je pač verska zadeva, pa če ti praviš temu dogme ali kakorkoli že. Če pa rabijo neko registracijo, pa že imajo zakonsko podlago za to. Ampak ne, treba je razsut vse, v kar verjamejo drugi.

          • Registracija pri naš žal istospolnim partnerjem ne prinaša istih pravic, kot bi jim poroka. Govorim o popolni socialni varnosti in statusu sorodnika. Zaradi mene lahko ostane termin “poroka” ekskluziven klasičnim zakonom, toda pravice naj bodo enake.

            Argument o razsuvanju tistega, v kar verjamejo drugi, ne drži vode. Tukaj ni noben oškodovan, razen dogmatiki. Pluralnost, anyone?

          • Hej, pluralnost je tudi da pustiš pri miru tisto kar je drugim sveto in kar spoštujejo! Pojdi in si izmišljaj kaj novega. Halo, kakšen status sorodnika? A še v družinsko drevo bi ti vpisal pradedka, gay-a?

            Vsaj vprašaj mamo in očeta prej, kaj jim pomeni zakon, potem pa nadaljuj. Ne pa bit pameten čez vse meje. V Franciji jih je danes bilo 2500000 na prostestu?! Si predstavljaš? Al so vsi idioti ali kaj?

  3. Premalo je govoriti o veselju do otrok.

    Pozabiti pa na bistveno, kako negovati partnerstvo med materjo in očetom, da bosta lahko primerna vzgojitelja otrok in da bosta ohranjala svoje partnerstvo in s tem družino.

    Te življenjske veščine so zanemarjene. Ko bodo negovane, bo večje razumevanje za rojstvo otrok in njihovo primerno vzgojo.

  4. Komu koristi apokaliptično in paranoidno razglabljanje o “silah zla”? Dobrim medčloveškim odnosom in harmoniji v družbi gotovo ne. Pa naj potem avtorica vsaj natančno opredeli, kdo so te “sile zla”, ne pa, da kar nekaj bluzi …

    Predvsem pa bo treba v dejanjih – ne zgolj deklarativno! – sprejeti in začeti živeti dejstvo, da je naša družba (tako kot vse razvite zahodne družbe) svetovnonazorsko in po načinih življenja izrazito pluralna in da so skupne vrednote in instuticije naše države zapisane in definirane v Ustavi RS, ne pa v bibliji, papeških enciklikah, koranu, bhagavadgiti, tori, Marksovemu Kapitalu itd.

  5. Kot kristjan se zopet obračam na gospo avtorico prispevka…enako kot sem to storil v komentarju k njenem prispevku: “O sovražnosti do nerojenih se ne sme govoriti” Spoštovana gospa Makovec a ne vidite, da z vašim pristopom sejete vihar…zakaj sodite in druge imenujete “sile teme”…a ne bi bilo preprosteje in bolj v duhu Jezusa Kristusa pač sporočiti vaš pogled na obravnavano tematiko…prepričan sem, da bi marsikdo, ki dobro misli v srcu bil nagovorjen. Že v preprosti psihologiji je znano, da drugega ni mogoče prepričati, če sam tega noče…lahko ga prisiliš ampak to bo zmaga kratkega veka…

  6. Edina primerna metoda za preganjanje teme je prižiganje luči.Postanimo mi prižgana luč za vso okolico.Gotovo je,da bomo za koga tudi moteči in morda nas bodo poskušali ugasniti,upihniti in razbiti.A takšna je ta služba.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite