Matematika je lahko zabavna

19
520

matematikaRaziskava TIMSS 2011 o dosežkih osnovnošolcev pri matematiki in znanosti je pokazala, da so bili pri znanju matematike naši četrtošolci na 21. mestu med 50 državami in osmošolci na 13. mestu med 42. državami. Ni tako slabo, bi lahko rekli. Pred nami so Koreja, Singapur, Tajvan, Japonska, Finska, Severna Irska, Anglija in še nekatere.

Ni tako slabo, če ne bi slovenski osmošolci med vsem učenci najmanj marali matematike. Le 6 % se jih rado uči matematiko in 63 % ne mara učenja matematike. Lahko samo ugibamo, kakšni bi bili rezultati, če bi naši otroci imeli radi matematiko.

Odkar sam pomnim in spomin ter izkušnje moje mame tudi govorijo to, je matematika strah in trepet nekaterih otrok in nepriljubljena med večino. Z odpravljanjem nekaterih, po mojem mnenju ključnih razlogov, bi se to lahko spremenilo:

1. Trdne matematične temelje je potrebno postaviti v zgodnjem otroštvu. Vsi otroci radi štejejo in večina staršev jih tega uči. Potem pa se že lahko ustavi. Veliko možnosti se ponuja za delo s 3-letniki in starejšimi. Geometrija, kombinatorika, verjetnost ponujajo ogromno konkretnih primerov, ki jih otrok lahko poskusi s konkretnimi materiali in dobi konkretne izkušnje. In ti otroci potrebujejo konkretne izkušnje s konkretnimi pripomočki. Na Konferenci o učnih težavah pri matematiki in slovenščini smo lahko videli precej inovativnosti učiteljev, ki izdelujejo in uporabljajo konkretne materiale, ki združujejo matematiko in šport. Jasno pa se je tudi pokazalo, da se že zelo hitro začnejo kazati učne težave. Prej jih odkrijemo, dlje lahko pridemo. S delom pri malih otrocih, pa se jim lahko v veliki meri izognemo. Matematika seveda sodi v vrtec.

2. Matematika je uporabna veda. Seveda je lahko tudi zelo teoretična. Pomembno pa je, da je tudi uporabna in nobene katastrofe ni, če pri nekaterih otrocih ostane predvsem na uporabnem nivoju.To navsezadnje večina od nas tudi potrebuje. Izračun števila ploščic, ki ga potrebujemo za prekritje kopalnice je koristno znanje za vsakogar. Včasih smo rekli temu uporabne naloge. Dobro se mi zdi, če se vsaj nekatere od teh nalog povežejo s konkretnim delom v smislu „izračunaj in naredi“.

3. Matematika je zabavna. Izdelati plašč piramide in ga potem sestaviti v piramido, ali pa s prelivanjem vode v stožec in valj enake višine in enake osnovne ploskve je lahko za otroke precej zabavajo in se lahko veliko naučijo.

4. Matematika uči za življenje. Reševanje problemov, predvidevanje, logično razmišljanje, algoritmi so vse stvari, ki se jih lahko naučimo preko matematike. Naučimo pa se jih lahko tudi preko logičnih in strateških iger, reševanja detektivskih ugank in še česa. Nič ni narobe, če uporabimo ta način, da dosežemo nekatere cilje pri tem predmetu.

5. Učitelji matematike so normalni ljudje, ki živijo normalno življenje. Lahko so zabavni, se soočajo z običajnimi in konkretnimi problemi in vse to lahko smiselno prinašajo v pouk matematike.

6. Matematiko lahko učimo tudi brez delovnih zvezkov. Ni prepovedano. Delovni zvezki so nastali zato, da olajšajo delo učiteljem, dajo zadovoljstvo staršem, ker se jim zdi, da imajo kontrolo nad otrokovim napredkom, da omogočajo napredovanje učiteljem, kar pa so vse to založniki dobro povezali v stroj za ustvarjanje dobička.

Ne trdim, da je lahko ali da mora biti učenje matematike čista radost in najbolj zabavna stvar. Vem pa, da je odkrivanje novega vedno zabavno in da se da vsako stvar predstaviti na najbolj dolgočasen ali pa izjemno zanimiv in zabaven način.

19 KOMENTARJI

  1. Odkar sam pomnim in spomin ter izkušnje moje mame tudi govorijo to, je matematika strah in trepet nekaterih otrok in nepriljubljena med večino. Z odpravljanjem nekaterih, po mojem mnenju ključnih razlogov, bi se to lahko spremenilo:

      • In še enkrat hvala. Hčerka mi je že pripovedovala o računalniški igrici Scratch, ki se jo igrajo pri računalništvu.

        Brez tvojega komentarja sploh ne bi vedel, da gre v bistvu za učenje programiranja. Tako sem ji zadnjič, ne le dovolil, pač pa tudi sam sodeloval pri programiranju tipa Logo. 🙂

        Hvala. 🙂

  2. Zakaj pa bi morala biti priljubljena? Zakaj mora vse biti priljubljeno?! Matematika je od nekdaj težka! Zato bodo vsi imeli ocene 3-4. Morda 2. Nekateri pa 5.
    Je pa danes matematika verjetno še težja kot nekoč, ker te moderne didaktične metode ne koristijo pri matematiki. Razni “mišljenjski vzorci” postanejo navadna budalaština, ko gre za matematiko. Če je treba izpeljat enačbo, ti delovni zvezek ne pomaga nič. Nasprotno, prej je moteč, ker ti vnaprej vsiljuje postopek, do katerega se moraš šele prebiti, da bi rešil problem. Pri matematiki ti ne pomaga nič da bi “lažje razmišljal”. Se ne da drugače kot razmišljat! In to otroci sicer znajo, ampak jim vsi tumbajo kako kako naj še lažje razmišljajo.

    • Saj ni treba, da je vse vedno priljubljeno. A če je neka stvar lahko tudi zabavna in privlačna – še posebej če gre za šolski predmet – potem naj bo. In zabavna in zanimiva je lahko tudi za tiste, ki imajo oceno 3.
      Predvsem je pomembno, da dobijo pozitiven odnos otroci in da zgradijo trden temelj. Preveč je odraslih, ki imajo takšne luknje pa tudi frustracije v povezavi z matematiko, da nikoli ne morejo preko tega.

      • Matematika pač ni zabavna. In tudi ne more biti. Po sami naravi je matematika trdo delo. Zabavati otroke pri učenju poštevanke pa je samo prilizovanje staršem.

        • Matematika, podobno kot npr. trening teka, je zabavna. Seveda drži tudi, da za resne rezultate potrebujemo trdo delo.

    • Živimo v družbi znanja. Naši otroci se bodo morali še več učiti kot mi. Začeti mlajši in dlje študirati…

      Pri tem se bodo morali naučiti tudi matematike več, kot jo zna sedanja generacija, saj je matematika ne le vse bolj nepogrešljiva v naravoslovju pač pa tudi vse bolj prodira v družboslovje.

      A srčno upam, da se bo ob tem povečanju v absolutnem smislu delež matematike v izobraževalnem procesu vseeno zmanjševal na račun učenja socialnih veščin (vi boste verjetno raje rekli vzgoje). Ljudje kar dobro znamo s stroji, a ne preveč dobro z drugimi ljudmi. Dokaz: delež razbitih + delež nefunkcionalnih partnerskih zvez.

      In kako zmanjšati delež matematike, da se otroci (in odrasli) lahko učijo več socialnih veščin? Le z boljšimi didaktičnimi metodami seveda. Učenjem takoj, ko lahko kaj predstavimo na zanimiv in igriv način.

      In še glede poštevanke. Poštevanka je seveda po nepotrebnem pretežka. Desetiški sistem bi bilo treba zamenjati z osmiškim, kar bo med drugim rezultiralo v manjši poštevanki (8×8), če bo glede na enostaven prehod iz osmiškega v dvojiški sploh še toliko aktualna… A kaj ko je celo na tehničnem področju v naši civilizaciji toliko inercije. Tako čas še vedno merimo v šestdesetiškem sistemu (12 ur dopoldan in 12 popoldan)… 🙁

      • Poštevanka sodi med lažje dele matematike. Ampak od enega zdrtega zaresovca ne moreš pričakovat poštene diskusije. Ti ni celo sistem zamenjal. Komunistom človek ni bil dovolj dober, tebi stoletna znanost ni dovolj dobra.

        • Osmiški številski sistem je del stoletne znanosti, le v praksi ga razen računalničarjev malo kdo uporablja.

          • Seveda je. Očitno ne razumeš zakaj sploh uporabljamo desetiški sistem. Računalniki uporabljajo binarnega, ne osmiškega. Odkod ti ideja da bi osmiški bil kaj boljši od desetiškega?! Res samo ti lahko prideš s takimi idejami, ki jih nima nihče drug na svetu! Samo zato da zamegliš osnovni problem, slabe rezultate pri učenju matematike. Kot minister Čufer, ali kot Bratuškova.

          • Desetiški sistem uporabljamo, zato ker imamo deset prstov na rokah. Ni nobenega drugega pametnega razloga. Tako se je skozi zgodovino vse bolj uveljavljal in uveljavil ob francoski revoluciji, ko so desetiškemu sistemu priredili merske enote.

            Binarnemu sistemu se po slovensko reče dvojiški. Dvojiško število 111011 se mimogrede pretvori v osmiški zapis v 73, zato je popularen v računalništvu. Računalniki seveda uporabljajo dvojiški sistem, v katerem je poštevanka odveč, saj je tudi množenje (in ne le seštevanje) naravnost trivialno.

  3. Uf matematika…….grozljivka.Imel zaključen cvek v 7r in “popravca” v 8r in prvem letniku SŠ….čeprav zelo dobro računam na pamet!

  4. Odličen tekst.

    Morda je butalstvo v Sloveniji tisto, ki zaničuje matematiko in logiko in poveličuje nelogične socialistične butalizme in mafijski “snadži se”.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite