Avtor: Ivan Puc. Vir: Reporter. Po porazu Zorana Jankovića je levica ostala v krču, v dolgovih, brez programa in brez voditelja.
Le nekaj tednov pred volitvami je nekdanji predsednik Milan Kučan na levico kot njen zadnji up pripeljal Zorana Jankovića. Po njegovem porazu in umikanju za utrdbo Magistrata, je levica ostala sama, v krču, dolgovih, brez programa in ne nazadnje brez voditelja. Naši sogovorniki razgrinjajo njene kontroverznosti, zastavili pa smo si tudi vprašanje, kaj v Sloveniji pomenita »levica« in »desnica«.
Kondicija levice se najbolje kaže v opravljanju opozicijske vloge. Marsikoga je zmotila že »prizanesljivost« poslancev Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov do ministrskih kandidatov Janševe vlade. Dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede meni, da je opozicija izgubljena, ker obe stranki (PS in SD) ne vesta, kdo ju bo jutri vodil in kako naj se postavita ena do druge in obe skupaj do svojih zunajparlamentarnih sorodnic (LDS, TRS in Zares). Glavnina političnega boja opozicije se zato dogaja znotraj opozicije in za vladajoče nima ne časa in ne volje.
Prezir parlamenta in mediji
Verčič pričakuje, da lahko takšno stanje traja še vsaj leto dni, »dokler se nekatere stvari ne postavijo na njihovo mesto in vsem skupaj ne postane jasno, kdo so in kaj bi radi (razen oblasti).« Dr. Stane Granda z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa (ZRC SAZU) je prepričan, da jim zaradi katastrofalnih posledic vladanja kaj drugega kot »prizanesljivost« niti ne preostane.
»Kot stranki totalitarnega porekla parlament prezirata, kar izrazito kaže Janković in je to demonstriral tudi pri sestavljanju vlade. SD preveč čisla in obvlada taktiko, da bi to jasno pokazala. Za njiju so ključni mediji, zlasti RTVS, zato je vsa pozornost namenjena njim. Za vsak primer so mobilizirali še svoje ‘kulturnike’. Po njih in z njimi ustvarjata klimo za pridobitev oblasti.«
SD bi se pod vodstvom levega radikala radikalizirala
Zadržimo se pri prvih poražencih volitev Socialnih demokratih Boruta Pahorja. Se je pod njegovim vodstvom SD v zadnjem desetletju spremenila in postala bolj sredinska, tudi s primesmi liberalizma? In zato izgublja levo identiteto? Dr. Bojan Bugarič z ljubljanske pravne fakultete temu pritrjuje. »SD v tem trenutku ni leva stranka. Pahor tudi ne pooseblja levih vrednot, menim da je v napačni stranki, bolj bi sodil v kakšno sredinskoliberalno stranko.«
Tudi za Verčiča se je SD pod Pahorjem približala sredini, vendar se je hkrati notranje razbila: postala je koalicija zelo različnih skupin, ki svet vidijo zelo različno. »Drznil bi si napovedati, da se bo kmalu pokazalo, da je to muhasta stranka, ki bo z menjavo vodstva povsem menjala svojo ideologijo. Sredinski je torej Pahor, ne pa stranka; ta svojo začasno sredinskost samo trpi zaradi svojega predsednika. Če bo njegov naslednik levi radikal, se bo stranka z veseljem radikalizirala.«
»Mogoče je Pahor, temu jaz skoraj ne verjamem več, imel take ideje ali pa so jih kot take razumeli v njegovi stranki. Zato so ga onemogočili in pahnili z oblasti. Pahor je bil najšibkejši člen lastne stranke,« pa meni Granda, ki s svojimi besedami pritrjuje Verčiču. »Leve identitete v smislu demokracije SD dejansko ni nikoli imela. Še več, svoje totalitarne narave se čedalje bolj oklepa, se vrača h kulturnemu boju in obračunavanjem s političnimi tekmeci.«
VEČ V TISKANI IZDAJI
