Matej Kovač: Posledice komunističnega zatiranja podjetništva čutimo še danes

3
832

Matej Kovač: Vroč kostanj fiskalnega pravila v rokah ustavnega sodišča. foto: Klemen KorenjakPodjetnik je lastnik in/ali upravitelj podjetja, ki prevzema tveganja pri poslovanju in si prizadeva za dobiček. To je najkrajša in dovolj široka definicija, ki izpostavlja tri ključne lastnosti podjetniškega poklica: samostojno-svobodno odločanje (organiziranje), osebno prevzemanje tveganj in iskanje koristi (dobička). Knjiga Marka Kremžarja, Podjetnik in njegov poklic, je namenjena slovenskim podjetnikom, da bi bili poslovno uspešnejši in hkrati boljši kot ljudje.

Tudi sveti Peter je bil podjetnik, njegovo podjetje je delovalo tudi času, ko je hodil z Jezusom   

Ikone podjetništva so ljudje, ki so ustanovitelji podjetji, taki, ki so številnim zagotovili delovna mesta, ki so človeštvu omogočili dostop do pomembne dobrine ali storitve in ki so tudi osebno obogateli. A ti so le vrh ledene gore podjetništva. Skozi človeško zgodovino je možica anonimnih podjetnikov pomembno prispevala k rasti splošne blaginje. Na to, kako hitro spregledamo podjetnika sem pomislil, ko sem prebral Kremžarjevo opozorilo, da je bil tudi sveti Peter (Simon iz Kafernauma) podjetnik in da se zdi, da je njegovo v podjetje delovalo tudi času, ko je hodil z Jezusom. Evangelist Janez namreč poroča, da se je po Jezusovem vstajenju vrnil k svojemu delu (ribolovu).

Doslej sem sodeloval pri izdaji dveh (precej netipičnih) knjig o podjetništvu in podjetnikih. Leta 1996 sem nagovoril takratnega direktorja Gospodarskega Vestnika, Slobodana Sibinčiča, da so izdali besedilo dr. Ljuba Sirca z naslovom Iščemo podjetnike in podnaslovom Zgodba o premajhnem uspehu v Sloveniji (1[i]). V knjižici Ljubo Sirc pojasnjuje ključno vlogo podjetnikov za gospodarski razvoj in rast blaginje. Svoje misli utemeljuje na prikazu industrializacije na območju Slovenije v času med obema vojnama ter zablod in neuspehov ekonomskih politik slovenskih komunistov.

Kot pričevanje in analiza je knjižica še danes aktualna in se tu in tam pojavlja kot vir pri diplomskih in doktorskih nalogah ali člankih o podjetništvu. Sirc izpostavlja, da je rast blaginje odvisna od rasti produktivnosti podjetij. Podjetja bolje delujejo, če tisti, ki v njih sprejemajo odločitve, nosijo tudi posledice svojih odločitev. Zveza med odločitvami in posledicami je najmočnejša, če je upravnik podjetja tudi lastnik – podjetnik.

Podjetništvo lahko ustrezno prispeva k blaginji le, če so varovane lastninske pravice podjetnikov.

V tranziciji reciklirana kasta družbeno-političnih delavcev

Sirčeva knjižica ob izdaji ni zbudila kdo ve kakšne pozornosti. Kako bi jo le? V tistem času je v zavesti javnosti veljalo, da imamo v Sloveniji kvečjemu preveč in ne premalo »podjetnikov«. Poleg podjetnikov, kakršne je imel v mislih Ljubo Sirc, takih, ki z delom, inovativnostjo in kapitalom, tveganju navkljub, poskušajo izkoristiti poslovno priložnost, tako da ustanovijo in/ali gradijo podjetje, sta se v podjetniški stan v tistem času uvrstili še dve vrsti »podjetnikov«. Taki, ki so poskušali (in v mnogih primerih uspeli) zlorabiti v propadlem gospodarskem režimu pridobljena upravljavska upravičenja in jih pretvoriti v lastninska upravičenja. Bili pa so tudi taki, ki so nov, za podjetništvo pripravljen administrativni okvir, ki ga pravna država ni dovolj učinkovito varovala, izkoriščali za poslovne goljufije. Eni so za seboj puščali razočarane male delničarje in delavce, drugi ogoljufane kupce, dobavitelje in posojilodajalce.

Še en razlog je verjeten za »spregledanje« Sirčeve knjižice. Sirc pravi, da je potrebni pogoj, da se izboljša klima za podjetništvo, da se prizna in obžaluje podjetnikom sovražno delovanje komunističnega režima. Nič takega se ni zgodilo. V Sloveniji se je v tranziciji, predvsem v medijih in v šolstvu, uspešno reciklirala kasta družbeno-političnih delavcev. V nekdanjem režimu so družbeno-politični delavci utrjevali oblast Zveze komunistov, v tranziciji skrbijo za finančne koristi nekdanjih oblastnikov in z njimi povezanih družin.

Ko je koalicija levih strank zbranih okrog Marjana Šarca v koalicijski pogodbi napovedala, da bo vključila izplačilo kapitalskih dobičkov v dohodnino in s tem dejansko povečala obdavčitev izplačila dobička z nekaj nad 40 odstotkov na nad 70 odstotkov, so nekateri uspešni podjetniki javno protestirali. Opozorili so, da utegnejo v prihodnje investirati v davčno bolj predvidljivih in stabilnih poslovnih okoljih. S tem so skalili mir oblastnikov pri državnem koritu in družbeno-politični delavci so šli v akcijo.

Posledice komunističnega zatiranja podjetništva čutimo še danes

Na socialnih omrežjih in v dominantnih medijih smo bili priča marksističnim floskulam o prisvajanju presežne vrednosti, o izkoriščanju delavcev ter javnem omalovaževanju in sramotenju uspešnih, samoniklih slovenskih podjetnikov. Ker se komunistično zatiranje podjetništva ni javno priznalo in obžalovalo, je povsem logično, da danes mladi ljudje z diplomami blebečejo takšne neumnosti o gospodarstvu, kot sta jih producirala uničevalca Venezuelskega gospodarstva Hugo Chavez in Nicolas Maduro.

Slovenski trio: Kidrič, Kardelj in Kraigher je imel olajševalno okoliščino, da v njihovih časih gospodarski propad socializma in komunizma še ni bil tako samoumeven.

Pred desetimi leti me je Anton Tomažič, ustanovitelj in večinski lastnik podjetja, v katerem sem se  leto poprej zaposlil kot direktor za tuje trge, poprosil, če bi napisal spremno besedo k knjižni zbirki kolumen Velika priložnost (2[ii]). V knjigi avtor na osnovi svojih podjetniških izkušenj piše o priložnostih, ki jih prinašajo nove tehnologije in bralca spodbuja k podjetniškem delovanju. Povabilo sem vzel kot izziv, da se poučim, kako v strokovni literaturi poslovnih ved opredeljujejo podjetnika in podjetništvo.

Temeljna drža Kirznerjevega podjetnika je čuječnost

Najbolj me je nagovorila predstavitev podjetniškega delovanja, kot jo v svojih delih pojasnjuje Israel Kirzner, ekonomist iz četrte, ameriške generacije Avstrijske šole ([iii]3). Za Kirznerja je podjetništvo mehanizem, ki odkriva začasne ali geografske neučinkovitosti v gospodarstvu ter jih uravnava v smer ravnovesnega konkurenčnega delovanja na trgu. Te neučinkovitosti ljudje različno prepoznavajo. Eni jih izkoristijo za svoj korist, drugi ne. Izmenjava informacij in konkurenca na trgu pa povzročita, da neučinkovitost in s tem tudi priložnost za podjetniški dobiček postopoma bledi. Ker podjetniki niso popolni in se lahko motijo, je ravnotežje le redko doseženo. Napake pri izkoriščanju podjetniških priložnosti pa porajajo nove neučinkovitosti in s tem nove priložnosti podjetniških koristi.(4[iv])

Temeljna drža, ki opredeljuje Kirznerjevega podjetnika ni niti inovativnost, niti nagnjenost k tveganju, ampak čuječnost (alertness). Po Kirznerju je podjetnik stalno na preži. Kirzner ne pojasnjuje kaj je potrebno, da je nek podjetnik uspešen, ampak zgolj opisuje proces zaznavanja, odločanja in delovanja, oziroma kako podjetniške odločitve vplivajo na delovanje trgov. (5[v]) Čuječnost je potreben pogoj za ustvarjalnost in za soočenje s tveganji, ki sta za mnoge dve glavni lastnosti uspešnih podjetnikov. Politika, ki ji je mar blaginja ljudi, ne sme ovirati podjetnikov pri »izkoriščanju« neučinkovitosti (t.j. priložnosti), niti ne sme (kot smo se naučili iz neuspehov komunističnih gospodarstev) centralizirati odpravljanja neučinkovitosti (t.j. izkoriščanja priložnosti)  v državnih rokah. Podjetnik, če želi biti uspešen, pa se mora zavedati pomena informacij in pravočasnega odzivanja nanje ter ne sme biti zaverovan v način kako mu je uspelo izkoristiti podjetniško priložnost danes, saj ga jutri zelo verjetno čakajo drugačne okoliščine.

Kar sem pogrešal v podjetniških knjigah, je modrost

Ko me je direktor Družine Tone Rode nagovoril, če bi napisal spremno besedo za besedilo o podjetniku in njegovem poklicu, ki ga je napisal Marko Kremžar, sem bil zelo počaščen. Bil pa sem tudi navdušen, da se je profesor Kremžar odločil nagovoriti podjetnike. Obstaja ogromno podjetniške literature, od priročnikov in biografij podjetnikov do strokovnih knjig, saj se je podjetništvo v zadnjih petdesetih letih uveljavilo kot posebna panoga poslovnih ved. Kar sem pogrešal v podjetniških knjigah, je modrost. Modrost kot povzetek znanja, izkušenj, globokega umevanja stvarnosti in občutka za negotovosti v življenju. Bolj ko pisca odlikuje modrost, več koristi si lahko podjetnik ali tisti, ki ga podjetniški poklic zanima obeta od branja knjige. Pričakoval sem, da bo profesor Kremžar na osnovi svojih izkušenj kot ekonomist, svetovalec gospodarskim družbam in kristjan nagovoril podjetnike z modrostjo in nisem se motil.

[i] Sirc L. Iščemo podjetnike: zgodba o premajhnem uspehu v Sloveniji. Ljubljana: Gospodarski Vestnik; 1996.

[ii] Tomažič A. Velika priložnost. Ljubljana: GV Založba; 2008. 114 p.

[iii] Kirzner IM. Competition and entrepreneurship: University of Chicago press; 1973.

[iv] Kirzner IM. Entrepreneurial discovery and the competitive market process: An Austrian approach. Journal of economic Literature. 1997;35(1):60-85.

[v] Kirzner IM. The alert and creative entrepreneur: A clarification. Small Business Economics. 2009; 32(2):145-52.

3 KOMENTARJI

  1. Bistvo podjetništva je pozitivna ustvarjalnost, ki gradi posamično in skupno dobro.

    Je sinonim za gospodarski napredek in razvoj nasploh.

  2. Navadno v takih temah napišem korake, ki jih družbeni nauk Cerkve priporoča za pot v splošno blaginjo vseh. Ti koraki so:
    – človekove pravice kot osnova vladavine prava,
    – čim manj države v gospodarstvu,
    – solidarnost naj bo vrednota in ne zakon ter
    – javno dobro naj bo vrednota in ne zakon.

    Seveda smo kot družba kar precej časa korakali v nasprotno smer ali kot je zapisal gospod Matej Kovač: “Posledice komunističnega zatiranja podjetništva čutimo še danes.” Ja in tisti “še” je res malo odveč.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite