Nedavno so nas z velikim pompom obvestili, da je Marjan Šarec postal najbolj priljubljen politik v deželi in da tudi njegova stranka uživa zaupanje največjega števila anketirancev. Gospod Šarec ni prvič v taki vlogi. Tudi pred desetimi meseci so nas mediji obvestili, da večina anketiranih meni, da bi bil Marjan Šarec najbolj primeren naslednik Mira Cerarja, in tudi njegova stranka se je takrat v anketah povzpela na prvo mesto. A potem je prišla volilna kampanja, ko so volivci lahko spremljali soočenja politikov ter primerjali njihove državniške kvalitete. Anketna podpora Marjanu Šarcu je začela padati in nekateri analitiki so po volitvah dejali, da Šarčevi stranki, če bi volilna kampanja trajala še malo dlje, ne bi uspelo biti največja med proti-janševskimi strankami.
Sedaj nič ne kaže, da bi v prihodnje predsedniku vlade popularnost začela upadati. Sam se ne izpostavlja, interesne skupine, ki so ga postavile na čelo vlade, pa skrbijo za njegovo podobo v javnosti. Nekdanji predsednik Zveze komunistov in republike Milan Kučan je pojasnil Šarčevo popularnost z izjavo, »da je Šarec politik, ki zna razgrniti lastna stališča in jih zna ljudem zelo jasno, na razumljiv način povedati«.
Me prav zanima, komu gospod Šarec razlaga svoja stališča in katera ta stališča so. Preletel sem premierjeve izjave in intervjuje v zadnjih dveh mesecih: veliko razpoloženjske retorike; njegovih osebnih stališč glede perečih družbenih vprašanj pa nisem zasledil.
Marjan Šarec zagotavlja vpliv in zaslužek svojim podpornikom
Marjan Šarec zagotavlja vplivnim interesnim skupinam, da v številnih družbenih sistemih ne bo prišlo do sprememb, zato ga bodo še lep čas podpirali. Čeprav bi reforme pokojninskega sistema, pravosodja, upravljanja z državnim premoženjem, javnega naročanja, šolstva in zdravstva postopoma povečevale blaginjo državljanov, dejanskih reform ne bo, ker bi se z njimi zmanjšal vpliv in zaslužek Šarčevih podpornikov.
Glede na sestavo vladajoče koalicije smo lahko celo veseli, da ni sprememb na področju davkov in varnosti, saj bi bile spremembe, ki so jih pred volitvami napovedovale koalicijske stranke, spremembe na slabše: Premier bo porok statusa quo, dokler bo državni proračun poln. Proračunsko stabilnost lahko zamajejo gospodarska kriza ali nenasitni apetiti interesnih skupin po državnem denarju. Za pripravo na morebitno krizo smo ugoden čas že zamuditi, glede brzdanja apetitov pa bo predsednik vlade sam kovač svoje usode.
