Marjan Šarec vnaša v politični prostor novo polarizacijo

10
454

Marjan Šarec vnaša v politični prostor novo polarizacijo Foto: http://www.strankalms.siMarjan Šarec vnaša v politični prostor novo polarizacijo, ki tepta večinsko voljo volivcev in korektno demokratično kulturo. Nujne izboljšave na področjih od financ in obrambe do zdravstva in zunanje politike s politično polarizacijo niso mogoče.

Zbor za republiko vabi, da se podpori pridružijo vsi tisti, ki izjavo podpirajo.

Predsednik republike Borut Pahor je 7. junija 2018 na tiskovni konferenci po »neformalnem« povolilnem srečanju z zmagovalcem Janezom Janšo (25 poslanskih mest), vsem strankam in izvoljenim poslancem priporočil politiko vključevanja. To priporočilo je po vsej priliki povezano s številnimi predvolilnimi (in povolilnimi) napovedmi, da so izključene koalicije s predsednikom Janšo. To priporočilo bi bilo lahko namenjeno tudi Marjanu Šarcu (13 poslanskih mest), ki se je — ne da bi bil k temu povabljen in predno se je pogovorov lotil zmagovalec volitev – začel v javnosti vesti kot mandatar in sestavljati nekakšno koalicijo. Takšno vedenje Marjana Šarca, ki je predsednik stranke z enakim imenom, je nenavadno in sprto s povolilnimi postopki v demokratičnih državah.

Glavni problem najnovejših volitev in očitno tudi povolilnih postopkov je izključevanje. Ti postopki nemara ne bi zbujali pozornosti ali zgražanja, ko ne bi Slovenija v zadnjih 28 letih vendarle napredovala od prakse izključevanja, ki je bila nekoč značilna za jugoslovanski in slovenski enopartijski sistem. Nenavadno je, da se je sestavljanja vlade lotila stranka, ki je na volitvah dobila pol manj glasov kot zmagovalec. Nesrečni položaj se morda zdi podoben položaju po volitvah leta 1996, ko je bil parlament razdeljen na dve enaki polovici. Po eni strani so po vsej sili želele vladati stranke t. i. kontinuitete, po drugi pa desnosredinske stranke. Razlika je v tem, da je 25 sedežev imela levosredinska LDS, ki je navsezadnje ustvarila koalicijo z drugouvrščeno desnosredinsko SLS, ki je imela 19 sedežev. Če nas spomin ne vara, je gospod Šarec že v predsedniški kampanji, v državnozborski pa še bolj, zagovarjal stališče, da je njegovi generaciji dovolj delitev na naše in vaše. Ob neupoštevanju volje volivcev, ki so namenili več glasov neki drugi stranki, ne pa njegovi, gospod Šarec vnaša v politični prostor novo polarizacijo, ki tepta večinsko voljo volivcev in korektno demokratično kulturo.

Ob tem se seveda postavlja vprašanje, od kod gospodu Šarcu spodbuda, da začne sestavljati vlado s strankami, ki so dosegle še slabše rezultate od njegovega, predvsem pa mnogo slabše od zmagovalca. Pojavljajo se domneve in ugibanja o poslušnosti vplivnim osebnostim in središčem zunaj volilnega tekmovanja. Volivci so seveda izkazali zaupanje tudi strankam, katerih dosežki v preteklosti niso bili najboljši, torej so jih poklicali k medsebojnemu sodelovanju, predvsem pa k sodelovanju s stranko z najboljšim rezultatom. Izboljšave na področjih od financ in obrambe do zdravstva in zunanje politike s politično polarizacijo niso mogoče.

Zmagovalci volitev so – kot je običajno v demokratičnih državah – izrazili željo po sodelovanju z vsemi strankami. Podpisani slovenski izobraženci pričakujemo, da se nevarno prehitevanje konča; da bodo zmagovalcu volitev omogočeni pogovori z vsemi strankami, ki bodo brez predsodkov upoštevale in seveda predlagale racionalne predloge za čim boljši uspeh države. Evropa in Slovenija z njo se nahajata v nezavidljivem položaju iz več razlogov, zato podpisani pričakujemo kompetentno vlado z ministri, ki bodo od začetka svojega mandata delovali strokovno in odgovorno.

Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Romana Jordan, Lovro Šturm, Anton Stres, Aleš Maver, Andrej Jemec, Alenka Puhar, Vasko Simoniti, Borut Trekman, Igor Senčar, Janez Podobnik, Igor Grdina, Jože Mlakar, Andrej Umek, France Cukjati, Friderik Čeček, Tomaž Zalaznik, Brane Senegačnik, Tamara Griesser Pečar, Janez Remškar, Jože Rant, Janez Mlakar, Ivan Rozman, Andreja Valič Zver, Marjan Podobnik, Andrej Aplenc, Marija Ogrin, Alenka Šverc. 

10 KOMENTARJI

  1. Izključevanje je značilnost totalitarizma, ki je nasprotje demokratičnih temelj slovenske ustave in države.

  2. Izključevanje predstavlja sovražen odnos do velikega dela sodržavljanov, kar je v nasprotju z demokratično ustavno ureditvijo slovenske države.

  3. Z izključitvijo iz demokratičnega dialoga, je kršena ustavna pravica do osebnega dostojanstva velikemu delu slovenskih državljanov, ki si prizadevajo za uveljavitev demokratičnih standardov v slovenski skupnosti oziroma slovenski državi.

    • Prav je, da opozarjate na kršitve slovenske Ustave, gospod Svitase!

      Ob tem je najbolj sprevrženo, da so med tistimi, ki hočejo velikemu številu sodržavljanov omejiti ustavne pravice do osebnega dostojanstva (morda tudi pravice do svobode vesti=političnega prepričanja, volitev…) najbolj glasni določeni pravniki/politiki, ki sebe razglašajo za vélike demokrate, dejansko pa s svojimi nedemokratičnimi in neetičnimi javnimi pozivi k parlamentarnemu bojkotu stranke SDS, odrekajo veljavo demokratično izraženi volji več stotisočev volivcev te stranke!

  4. >Levica ruši ustavno kulturo v državi Sloveniji, ki je temelj političnega in pravnega delovanja.

  5. “začel v javnosti vesti kot mandatar in sestavljati nekakšno koalicijo. Takšno vedenje Marjana Šarca, ki je predsednik stranke z enakim imenom, je nenavadno in sprto s povolilnimi postopki v demokratičnih državah.”
    =====================

    Šarec s takim ravnanjem v bistvu dela veliko uslugo SDS-u in Janši. Bom razložil spodaj zakaj imam tako mnenje. Ampak najprej v zelo bližnjo preteklost.
    Ravnanje Šarca ima temelj v predvolilnem obdobju, ki ga je popolnoma krojila t.i. javna hiša RTV Slovenije.
    S svojim ravnanje je TVSi ustvarila antijanšistični blok. Po večkrat so spraševali voditelje levih strank ali bodo sodelovali z SDS ali ne, in tako od enega soočenja do naslednjega in ob vsaki priliki. Kakšen smisel ima npr. Židana ali Šarca ali Cerarja npr. v sredo spraševati o morebitnem sodelovanju z SDS-om in potem to isto vprašanje ponavljati v četrtek, pa potem npr. spet v ponedeljek pa spet v sredo in naslednji dan v četrtek???
    Kaj so imeli novinarji javne hiše RTVSi tako slabo mnenje o političnih vodjih strank in njihovem spominu? Kaj so pričakovali od njih da bodo vsak dan odgovarjali drugače in da bi jih potem novinar javne hiše RTVSi spravil na pravo pot, na pravo linijo z besedami: “A niste včeraj dejali, da ne boste sodelovali z SDS?”.
    In domnevni “dementnež” bi se seveda takoj opravičil. “Oh saj res, sem pozabil, seveda imate prav, hvala da ste me spomnili, ja seveda ne bomo sodelovali, sem se malo zmotil, saj veste sem že malo v letih pa sem pozabil kaj sem vam včeraj povedal, hvala, da ste me vrnili na pravo linijo. Če bom izvoljen vas bom predlagal za povišanje v javni hiši RTVSi. Hvala vam, vam bom vrnil uslugo če bom izvoljen”.

    In M. Šarec je takoj spregledal kakšen je duh časa. Mogoče je res imel 6 popravnih izpitov na lesarski šoli, kot se je hvalil, ampak tudi da se pač znajde v situacij in jo razume. Tako je že kmalu videl, da bo, kot so mu kazale ankete javnega mnenja on verjetni mandatar, saj so bodočega zmagovalca družno ob veliki pomoči javne hiše RTVSi uspeli “nevtralizirati” in izločiti iz tekme že pred volitvami. V to je bil tako prepričan, da je javno izjavil, da bo on tisti, ki bo sestavil in vodil bodočo vlado.

    Šarec sedaj samo izvaja tisto akcijo, ki mu jo je trasirala javna hiša RTVSi pred volitvami. Išče 46 glasov.

    Ampak situacijo je razumel tudi Janša. To je pokazal kmalu po volitvah, ko se je sestal s Pahorjem. Zelo pametno je naredil, da je Pahorju dejal, da ne bo izkoristil svojega časa za sestavljanje vlade ki mu ga omogoča procedura, če bo prej nekdo drug zbral 46 glasov. Malo kdo to poudarja, če sploh kdo, in še manj ceni! Namreč, s Pahorjem sta se dogovorila, da bo takoj po konstituiranju parlamenta njemu podelil mandatarstvo, to kar je napovedal že pred volitvami (prvi bo tisti, ki zmaga), on (Janša) pa se bo odpovedal mandatarstvu, če bo nekdo drug zbral 46 glasov, torej, da ne bo zavlačeval postopka z njemu proceduralno dodeljenim časom, tako, da se bo lahko nova vlada čim prej vzpostavila.

    Leve stranke so ob pomoči javne hiše RTVSi pred volitvami skupaj z novinarji izoblikovale “tiho” koalicijo in s tem v bistvu na praktičen primer vsilile večinski volilni sistem, to je tisti sistem, ki so ga pred 20 leti zaobšle kljub volji državljanov izražene na referendumu o volilnih sistemih, potrjen celo s strani Ustavnega sodišča. Tako, da je na volitvah uradno zmagala stranka SDS, leve stranke pa so slavile zmago s svojo pred volitvami sformirano tiho koalicijo.

    Janša se je zavedal, da ne more narediti nič, če se bodo leve stranke držale dogovora pred TV kamerami, zato je pred predsednikom Pahorjem sprejel najboljšo možno odločitev, postavil se je v vlogo spravljivega politika, ki postavlja koristi države (čimprejšnje oblikovanje vlade) pred koristi svoje stranke, ki ji itak ne more nič pomagati, če bo izključevanje levih strank obveljalo. S tem ko so leve stranke prisegle v svojem antijanšizmu pred volitvam, so tudi prevzele prvo odgovornost do oblikovanja vlade. Janša in SDS lahko samo v miru opazujeta kaj bodo naredili Šarec in druščina. Volilni sistem kot ga imamo omogoča Šarcu, da počne to kar počne in ga ni niti za obsojati.

    In prišli bomo mogoče v situacijo, ko bo do konstituiranja parlamenta Šarec zbral 46 glasov, Pahor pa bo moral v skladu s svojo obljubo pred volitvami in povolilnim sestankom z Janšo, dodeliti mandatarstvo Janši. Janša pa bo v tem primeru lahko samo potelefoniral vsem strankam (formalnost), ki mu bodo rekle NE, češ smo se že vse zmenili, in bo potem Pahorju dejal, da se odpoveduje mandatarstvu. Ne bo mu potrebno izgubljati časa s prepričevanjem prepričanih, v bistvu se bo izognil situaciji v katero je padel Janković, ki ni znal prešteti do 46. Tudi bo država prej dobila vlado. Ker je tudi velika verjetnost da tak konglomerat 6 levih strank ne bo deloval dobro in ob dejstvu, da so sestavili vlado z izključevanjem zmagovalca bo to pri volivcih pustilo zelo slab vtis in verjetno dokončno odplaknilo nekaj levih strank za vedno.

    Dokler ne bomo spremenili volilnega sistema bo ta država blokirana in volivci nikdar ne bodo vedeli za kaj glasujejo. Za volivce je potrebna bolj jasna polarizacija levo:desno, in posledično lažje ocenjevanje volivcem o tem katera politika je boljša. Drugačen volilni sistem pomeni boljše in lažje odločitve volivcev in manj možnosti za vsegliharstvo ki je največji strup za demokracijo saj deluje po načelu: “Ker so moji slabi moram širiti tezo, da so vsi enaki, da opravičim svoj glas mojim”.

  6. “Marjan Šarec vnaša v politični prostor novo polarizacijo, ki tepta večinsko voljo volivcev in korektno demokratično kulturo. Nujne izboljšave na področjih od financ in obrambe do zdravstva in zunanje politike s politično polarizacijo niso mogoče.”
    =======================

    Tudi se ne strinjam s to izjavo Zbora za Republiko.
    Polarizacija je osnova politične tekme. Če bi vsi mislili enako in ravnali enako ne bi bilo polarizacije.
    Imeli bi to kar smo že imeli: SZDL. Na zunaj, za državljane, so bili enotni (odsotnost polarizacije) na znotraj v edini stranki na oblasti pa so potekali boji za pozicije na vrhu stranke (notranja polarizacija) in s tem povezanimi privilegiji, ki ga jim je omogočala KP.
    Šarec samo počne to kar mu omogoča volilni sistem kot ga imamo, in ta je slab!
    Naš volilni sistem je tisti, ki izkrivlja demokracijo in omogoča samo videz demokratičnosti ne pa tudi stvarne demokracije.
    A naj bi Šarec čakal križem rok do konstituiranja parlamenta?
    In ne pozabimo. Izločevanje Janše in pozneje tudi cele stranke SDS je sprožila stranka NSi z Ljudmilo Novak na čelu! Leve stranke so samo nadaljevale njeno delo.

    • In še nekaj:

      “izboljšave na področjih od financ in obrambe do zdravstva in zunanje politike s politično polarizacijo niso mogoče”
      =================
      A še ni jasno da nobene izboljšave niso možne tudi če bi se Šarec držal procedure in “korektne demokratične kulture”, kot pravijo pri Zboru za republiko, ker volilni sistem ne omogoča vlade, ki bi to izpeljala? Ne glede na to kakšna bi bila ta korektna demokratična kultura bomo dobili šibko in nedelujočo vlado v kateri bo vedno dovolj majhnih strank, ki bodo izsiljevale in onemogočala kakršno koli pozitivno spremembo. Če pa bi celo kdaj v bodočnosti dobili vlado, ki bi bila malo močnejša in dobra, bodo pa na cesto (spet) stopili sindikati in zablokirali državo. A se še kdo spomni kako se je Bratuškova hvalila, da je “rešila” državo pred trojko. Ampak ta “rešitev” nas je drago stala, z najemanjem dragih kreditov namesto cenejših v okviru “zloglasne trojke”, ki bi v zameno za znosnejše kredite zahtevala omejitev javnega sektorja in javne porabe. Dvomim, da lahko pri nas katerakoli vlada ukroti javni sektor in njegov “razvrat”. To bi verjetno uspelo samo s posegom od zunaj, s pomočjo takratne trojke. V tem mandatu je Cerarjeva vlada zaposlila dodatnih 9000 delavcev v javnem sektorju, pri tem, da javno zdravstvo razpada. Lepo obnašanje in korektna demokratična kultura, znotraj gnilega in korumpiranega sistema, nas ne bo izvleklo iz pat položaja.
      V premislek: “Učitelji, zaposleni kot javni uslužbenci, nimajo pravice do stavkanja, je odločilo najvišje nemško sodišče. Do razsodbe je prišlo zaradi primera štirih učiteljev, ki so se stavke in protesta udeležili v svojem delovnem času, zato so bili kaznovani. Po nemški zakonodaji o javnem sektorju namreč učitelji ne smejo stavkati.”
      https://live.finance.si/8935061/

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite