Slovenci si sami otežujemo življenje, kar so potrdile tudi zadnje volitve

37
2233

Ko je bila potrjena nova vlada, so sklepali stave, kdaj bo razpadla. Podobno je bilo tudi ob nastopu prejšnje, pa je vzdržala, dokler je hotela. Protijanšizem, ki je v Sloveniji najmočnejše politično lepilo, je neverjetno močan.

Trenutno je Šarčeva po anketah izjemno priljubljena in njen predsednik naj bi zasenčil predsednika države. Nekateri v opoziciji se norčujejo iz javnomnenjskih anket. Gotovo so vsaj delno prirejene, kljub temu pa bi se kazalo iz njihovega ozadja tudi kaj naučiti. Pretirana samozavest ni dober vir napredka.

Po stotih dneh vlade so si vsi bolj ali manj enotni, da ni še nič naredila, da uresničuje Cerarjeve obljube. Glede plač v državnih službah, ki znajo uničiti proračunsko ravnovesje, to drži. Nasprotno pa se »nadkoalicijska« skrajna levica, ki formalno ni v vladi, trka po prsih, kaj vse je morala vlada za njeno pomoč izpeljati na socialnem področju. To bi bila v prvi vrsti dolžnost krščanskosocialne stranke, če bi jo imeli. Ta se predstavlja kot najbolj podjetniška. Plače razume kot milost, ne kot pravice delavcev. Še manj posluha ima za upokojence, ki so največje volilno telo.

Da Marjan Šarec kot predsednik vlade, ki rad govori o svoji verski vzgoji, Slovenije ne bo približal osamosvojitvenim ciljem, je jasno. Domnevamo, da je problem v tem, ker jih ni nikoli ponotranjil. Torej jih v bistvu ne razume, ker ne pozna slovenske zgodovine in prizadevanj za demokracijo. Trdi, da v Sloveniji ni bilo državljanske vojne, tuji pa mu niso očitki izdajalstva in kolaboracije med drugo svetovno vojno, krono popolne politične nepismenosti pa predstavlja govorjenje, da sta bila Jože Pučnik in France Tomšič, ki sta bila med glavnimi rušitelji slovenskega komunizma, socialdemokrata. Sta, toda demokrata in najhujša nasprotnika teh, ki jih ima Šarec v vladi in so častilci totalitarizma.

O uničenju povojnih arhivov smo že pisali. Seveda jim ni uspelo vseh sežgati. Bornih preostankov sta se lotila dva šolana in bistra ekonomista, ki razgaljata vzporedno komunistično ekonomijo, ki je vir slovenske gospodarske neuspešnosti. Njena temeljna filozofija je pravica komunistov, da se smejo nekaznovano okoriščati z državnim premoženjem. To so ob »sestopu« z oblasti, ob prehodu iz komunizma v kapitalizem, ki je bil izvršen na pol, manjka mu pravna država, prenesli v samostojno Slovenijo.

Zadnji tak primer se je razkril te dni. Kot je znano, so v Šoštanju zgradili ogromno termocentralo, za katero so zagotavljali, da bo uporabljala velenjski lignit. Sedaj razglašajo, da ga je premalo, da bodo morali premog uvažati. To bo prineslo strahotne dobičke. Že ob gradnji, za katero je stala tamkajšnja partija, ki je regionalno najmočnejša v Sloveniji, so ogromno zaslužili. Seveda pa so glavni dobički stvar načrtovane prihodnosti. Državljani bomo to krepko plačali.

Se jim bo zato majala oblast? Kje pa! Vse skupaj bodo zavili v »celofan«, ki bo s pomočjo časopisja in zlasti televizije prepričal državljane, da jim morajo biti neskončno hvaležni, ker tako dolgoročno skrbijo za njih.

Smo ljudje neumni? Ne! Samo nikomur ne verjamemo, ker imamo občutek, da nas vsi prinašajo okoli. Premalo smo tudi izobraženi, predvsem pa prepričani, da smo povsem brez moči.

Politika, ki po volitvah ne izpolnjuje obljub, ki sklepa kompromise z gnilimi politiki in poslovneži, ki trdi, da so zaslužene plače bonbončki, ne zmaguje. Potrebujemo tako, ki bo izhajala iz potreb državljanov, ne oblastnih želja posameznikov in strank. Ljudje živijo od kruha, ne od ideologij. Njegov večji in boljši kos jim je merilo pri političnem odločanju. V demokraciji toliko bolj, ker lahko mislijo in govorijo, kar hočejo.

Slovenci si sami otežujemo življenje. Tudi zadnje volitve so to potrdile. Politika ni samo stvar volje in želja, ampak predvsem znanja. Tudi slabo je boljše kot nič.

37 KOMENTARJI

  1. Izobraženosti ni nikoli dovolj. Imamo vse možnosti, da jo konkretiziramo. Župniki in župljani imamo vse profile izobrazbe in strokovnih izkušenj, zato ni vzroka, da župnišča ne bi postala prostor za kakovostno izobraževanje odraslih.

  2. Da ne bo kdo pomislil na verouk: Zamisel o izobraženosti izhaja iz problematike TEŠ. Za investicijo v termoelektrarno je potreben zadosten vir kakovostnega premoga – in to lignit ni. Onesnaževanje okolja je prva stvar, na katero bi se morala javnost pravočasno odzvati.

  3. Smešen članek. Očitno vladajoče stranke izpolnjujejo neke potrebe ljudi, ker jih ljudje pač volijo. Res je, da volilna udeležba ni dobra in da bi višja lahko prinesla bistveno spremembo politične krajine, ampak pasivcev ne uspe zmobilizirati in zbuditi niti pomladna stran. Očitno je, da nihče na političnem prizorišču ne izpolnjuje njihovih potreb, pa se za to nihče ne sekira. Liberalci tako ali tako ne, ker zmagujejo, bolj zaskrbljujoče je, da konservativno reakcionarna stran, ki izgublja volitve po tekočem traku, ne skuša nekaj narediti v bazenu “nisem volil”.

  4. Dober članek. Končno kritika desnice! Čeprav blaga, veliko za začetek. Tej se je desnica vedno izmikala. Če si Janšo kaj kritiziral na twiterju, te je blokiral?! NSi je tako iz teflona. Odlično, g. Granda!

    • Tudi tako imenovana desnica – jaz raje zapišem demokratična stran – bi lahko naredila več, to drži in velja za vsakršno politično orientacijo. Nisem pa pasimist. V razmerah, ko so vsi družbeni podsistemi v rokah levičarjev, se kaj več ni dalo storiti. Pri Slovencih je demokracija žal tek na dolge proge. Granda je pač fini gospod in seveda ne bo direktno zapisal, da so slovenski volilci pač ovce, ampak da so si sami krivi, kar je seveda isto, samo lepše povedano. Če še tretjič volijo nove obraze, potem ko so bili z njimi dvakrat evidentno “nategnjeni”, potem so pač ovce, ki bezlajo za nekom. Nova vladna ekipa pa deluje v skladu z geslom: kar je bilo, je bilo; kar je, pač je; kar bo, pa bo. Nekaj pač bo, kot pri Butalcih: če bo špičasto, bodo vile, če bo topo, bo pa lopata. S fiskalnim svetom ali brez njega, z uresničevanjem odločb ustavnega sodišča ali pa tudi ne. Da gre za karikaturo demokracije, je zgleden dokaz že to, da so vsi udarni kadri izključevalske koalicije, ki so po vrsti pogoreli na državnih in lokalnih volitvah, dobili zatočišče v vladnih resorjih. Katastrofa!

  5. Slovenci si sami otežujejo, ne otežujemo življenje. Leto 2012 je lepo pokazalo, da sta tranzicijska levica in ljudstvo močna in lojalna zaveznika, njuno zavezništvo pa utemeljeno na zgodovinskih dejstvih.

    Nobena izmed trenutnih strank na pomladni strani ni izgrajena tako, da bi lahko pridobila ljudstvo na svojo stran, vse so rojene iz slovenske pomladi, ki se je izkazala za šibek in omejen pojav, ko je stala nasproti pol stoletja starih, trdno izgrajenih socialističnih institucij. Te so žele uspeh tudi zato, ker sta komunizem in liberalizem pravzaprav v vsem enaka, z izjemo večstrankarske narave liberalnega sistem (vendar pa vse stranke sprejemajo enake politične odločitve, tista ki jih ne pa je takoj označena za populistično).

    SDS nima možnosti zmage, dokler je na njenem čelu Janša, in dokler je odnos do NOB tak, kakršen je. Na desni strani podcenjujejo antijanšizem. Z Janševim odstopom bi SDS izboljšala rezultat, ne razpadla ali stagnirala s 33% ali kolikor ji pripisujejo slabši politični analitiki.

    NOB je trdno zasajen v slovensko zavest in odpor do opominjanja na njegove zločine ni domena manjšine iz Zveze Borcev in Levice, temveč je širši ljudski fenomen. Ne trdim, da je ljudstvo pametno, samo povem, da so to dejstva in tega se ne da izbrisati. Če bi pomladne stranke trdneje zastavile kultukampf v zgodnjih devetdesetih, temu morda ne bi bilo tako, toda dvomim.

    NSi ima domet glasov, do katerih lahko pride in to v glavnem zato, ker so njeni volivci v glavnem urbani kristjani. NSi ne dela nič, kar bi ta domet na kakršenkoli način razširilo. Konkurenca na desnici je pač prehuda in že zato stranka ni imela druge izbire, kot da postane neoliberalna.

    Krščansko socialne stranke tako ali tako ne more biti, ker bi taka stranka morala biti vezana na Cerkev in na krščanski moralni nauk. Cerkev je globoko osovražena, krščanski moralni nauk pa v medijskih spinih označen za nazadnjaškega. Taka stranka bi bila resna konkurenca večini strank na levici, kar pomeni, da bi jo vlačili skozi glavne medije kot Gubca v Zagrebu. Nazadnje pa bi jo razčetverili.

    Ljudstvo bo tranzicijski levici odpustilo vse, ker gre za pomembna zaveznika. Za korupcijo v njihovih vrstah so slepi, ker ne gre za to, kdo je bolj pokvarjen, gre za to, kako dober izgovor imamo za rušenje desnice.
    Ljudstvo je cepljeno proti desnici in vidi levico kot edinega suverena, ki ima od ljudstva dano oblast in ki jo sme izvrševati.

    Desnica nima nobenih možnosti v takem političnem ozračju, in to politično ozračje ne bo šlo stran. Nobena afera ne bo odpeljala levice, tudi zato ne, ker je ljudstvu vseeno, kaj se dogaja z njihovimi davki. Gospodarske teme pač niso domena nekoga, ki komajda obvlada poštevanko. Ljudstvo ve, “da kradejo vsi” in ta moralni relativizem je voda na mlin levice.

    Moja vest je čista, in si ne otežujem življenja. Sem pa v veliki manjšini, mnogo večji kot si marsikdo na desni misli. Včasih poslušam pravljice o tihi večini, ki da kar prenaša višje davke in korupcijo, toda to so bajke za majhne otroke. Ljudi davki ne zanimajo, ravno tako ne korupcija, ker je pač del delovnega vsakdana na vseh ravneh družbenega življenja, od ministra do smetarja. Tihe večine, ki bi bila naklonjena spremembi režima ni.

    Ljudstvo se je odločilo za levico, in se bo dalje odločalo za levico. Edini, ki lahko premeša karte je Janša s svojim odstopom. Ta odstop pa se ne bo zgodil, četudi za nadaljne vztrajanje na čelu stranke nima nobenega resnega motiva. No ja, razen enega, toda v teorije zarote se ne bom spuščal, četudi gre za nekoga, ki se konsistentno že 30 let uspe spustiti v čisto vsako afero, ki pride mimo.

    Tudi v tem je levica različna od desnice. Levica počisti pred svojim pragom in koruptivne elemente skrije, pomete pod preprogo za dve ali tri leta. Na desni pa korakajo na samem čelu. Bog nam pomagaj.

    • In kaj je nauk tega defetisticnega dolgega komentarja? Da se mora Sloveniji zgoditi venezuelska pot, da bi se mogoce ljudstvo odvrnilo od levice? Sredi Evrope in s tradicijo, ki jo Slovenijo vendarle ima iz predkomunisticnih casov?

      Verjamem, da so teme, na katerih demokraticna opozicija lahko dobi vecino. TES in vsa korupcija in brezperspektivnost tega projekta bi lahko bil. Ampak kaj, ko ima tudi osrednja opozicijska stranka svoj delez masla na glavi. Pri uvazanju in kurjenju indonezijskega premoga v TETO nedvomno. Opozicija ima sanse, ce bo 100 procentno protikoruptivna in 100 procentno prodemokraticna.

    • Odličen in realen komentar stanja, kakršnega v nobenem mediju (pa jih ima pomlad zdaj že kar nekaj) ni moč prebrati. Odlično, da se tudi na desnici najde še kdo, ki zmore reči bobu bob in realistično analizirati stanje slovenskega duha in slovenskega volilnega telesa.

    • Pa da zapišem še podrobnejši komentar.

      Leto 2004 bi moralo biti prelomno, moralo bi dokončno zlomiti tranzicijsko levico in jo odplakniti. SDS je dobila prek 300.000 glasov volilk in volilcev, kar je nepredstavljivo, vlada je bila zelo močna, v opoziciji pa je samevala razpadajoča LDS brez Drnovška in SD s svojimi nekaj glasovi. Ampak kaj se je zgodilo? Ravno obratno od tega, kar pravi IF:
      “Opozicija ima sanse, ce bo 100 procentno protikoruptivna in 100 procentno prodemokraticna.” Ampak opozicija, ki je na volitvah zlomila LDS in vso navlako, tega ni storila. Bila je enako koruptivna, enako protidemokratična, enako nepotistična in klientelistična ter enako “komunajzarska”, kot LDS pred njo.
      Odgovor na to je zagotovo preprost: vodilni v SDS pač prav tako izhajajo iz enake komunistične tradicije, kot tranzicijska levica – kar se je Janezek naučil pri ZSMS in nato komunistih je izvajal kot Janez, veliki zmagovalec volitev 2004. Pa bi morda lahko bilo drugače, a, kot je odlično ugotovil dimnik, slovensko ljudstvo to možnost zavrnilo.
      Imeli smo Pučnika, ki je izhajal iz druge, demokratične tradicije, pa je izgubil volitve proti komunistu oz. “demokratično prenovljenemu” komunistu Kučanu, nato pa je bil še politično likvidiran znotraj same SDS.
      Še ena opcija se je pojavila z Bajukom, ki je tudi prišel iz neke povsem druge situacije in tradicije, ki je imel vrhunske izkušnje mednarodnega delovanja, pa mu ni uspelo iztržiti kaj več kot obrobnih 5 do 10 odstotkov glasov na volitvah. Ker ga je slovensko volilno telo enostavno zavrnilo.

      Takšna je situacija in s takšno situacijo se je treba spopasti, ne pa živeti v neumnih fantazijah.

    • Saj bi se človek glede opisa stanja in vzrokov zanj z vami celo strinjal, toda dobri diagnozi sledi napačno zdravljenje ali pa nikakršno zdravljenje – defetizem. Da je edini, ki lahko premeša karte, Janša s svojim odstopom, torej je on kriv za vse, kar v tej državi ali pa vsaj na desnici ne funkcionira. O sveta preproščina! Priznanega voditelja opozicije, pa naj to njegovi konkurenti na desni priznajo ali ne, odstraniti, pa bo stvar krenila v pravo smer. Kretenizem! Saj levičarji prav na tej paradigmi kot dediči boljševizma ohranjajo oblast: uničiti opozicijo z obglavljanjem vodje in poneumljanjem ljudstva. Saj ravno to je tista totalitarna poškodovanost, bolj po ljudsko povedano pokvarjenost, ki je posledica izvirne slovenske boljševistične revolucije. Države, ki bi bila bolj zastrupljena z boljševistično miselnostjo, v Evropi ni, o tem sem se prepričal na lastne oči. Zdaj pa naj bi isti vzorec borbe za oblast prevzeli še na desni, t.j. demokratični strani. Malo resnosti, prosim!

      • Samo zmaga ne bo prisla sama od sebe. Jansa naj pokaze voljo, da je opozicijo pripravljen voditi do uspeha. Z agilnostjo in azurnostjo v kritikah vlade in z boljsimi stvarnimi predlogi. Umik iz klasicnih medijev in tvitanje, kakrsnega se gre, ne bosta prinesla uspeha.

        • Poglej v parlament kdo predlaga daleč največ izboljšav, ki pa so vse po vrsti zavrnjene od glasovalnega stroja režima.
          Pisanje predlogov za izboljšave je stran vržena energija. Kvečjemu pomaga režimu z idejami, ki jih potem modificira (beri: pokvari).

        • IF: “… Umik iz klasicnih medijev in tvitanje, kakrsnega se gre, ne bosta prinesla uspeha.”
          ==============

          Kaj imaš proti tvitanju? Trump je celo predsednik pa na veliko tvita sedaj in je tudi že prej preden je postal

          A ni ta tvit prekrasen in resničen? 🙂 🙂

          https://twitter.com/JJansaSDS/status/1100041671453093889

          Nemec pa namesto da bi bil raje vsaj tiho je spet razgalil zakaj na levici neprestano “iščejo” fašiste.

        • romanbs: “Janša podpira Tajanija? Ni kaj,pravi “domoljub””
          =================
          To je idiotska opazka brez argumenta.
          Kaj pa je Tajani povedal kar ni bilo res? Slovencev sploh ni omenjal, je pa rdečo zvezdo in komuniste, ki so izvršili poboje.
          Izgon Italijanov iz Dalmacije je enakovreden izgonu Srbov iz Hrvaške (Kninske krajine) ali Nemcev iz Sudetov.
          Na drugi strani Italijani niso izgnali Slovencev kljub več kot 20 letni vladavini fašizma. Lahko se reče, da so bili komunisti hujši kot fašisti.

      • Edini legitimni rezultat,ki v demokraciji priča o kakovosti dela politikov,je rezultat volitev. Nehajte nas zato tudi tu prepričevati,da mora ta čas za rešitev Slovenščne cele odstopiti ravno tisti politik,ki je na zadnjih volitvah od vseh drugih prejel daleč največ glasov.Da lahko to verjamete celo sami sebi,morate popolnoma izključiti logično razmišljanje.

      • “Priznani voditelj opozicije” se je vsakokrat znova sam obglavil, in se bo tudi v prihodnosti, ker ga ne vodi preudarnost marveč neka sveta jeza na ves svet. Kdor ni z njim in z njegovimi, je nemudoma proti njim. Po eni strani opozarjajo na nedemokratičnost sistema (in verjetno se vsi strinjamo, da je sistem precej enostranski), po drugi strani pa so sami zadnja struja od katere bi se lahko razumen človek učil demokratičnosti in demokracije.

        Njihovo obnašanje v javni sferi, njihov odnos do vseh, ki se z njimi ne strinjajo in njihov histerični sveti boj je v vseh pogledih radikalen, zato levica v svoji reakciji vsakokrat izpade racionalna, premišljena, normalna. Včasih radi rečemo, da režimski mediji normalizirajo koruptivne in zatiralske prakse levice, pozabljamo pa, kako jih s svojim obnašanjem normalizirajo šele “priznani vodja opozicije” in njegovi somišljeniki. Desnici ni pomoči, a še največ možnosti ima, če se SDS normalizira, kar pa se z vodstvom, ki ga ima sedaj ne bo.

        Tudi sklicevanje na “zmago” na lanskih volitvah ni resen argument, ker te zmage nikoli ni bilo. Pravila so jasna, kdor osnuje koalicijo, vlada. Kdor ne osnuje koalicije, ne vlada. Namesto da ravnamo z antijanšistično koalicijo kot z nečim, kar je bilo iz ozadja od nekdaj načrtovano, se raje vprašajmo, koliko legitimitete bi imele leve stranke s to potezo, če bi bila stranka SDS samo še ena zdravorazumska, normalna, demokratična politična opcija? Kaj malo. Za korupcijo pa sta vedno potrebna vsaj dva, noben proces ni enostranski, in niso vse afere “podtaknjene”.

        Konec koncev bi bil tudi razpad SDS dobrodošla osvežitev desnega političnega pola. Končno bi lahko začeli znova, tokrat dejansko s podobne štartne pozicije kot levica, saj so tudi desni politiki za razliko od obdobja pomladi seznanjeni z delom v politiki.

        • To pa je pamflet kot bi ga bral iz kakšnega partijskega priročnka za psihološko propagando, standardne vrednostne sodbe virtualne resničnosti.
          Ne vi skrbet za usodo desnice, ukvarjajte se s tistimi katerim dajete svoj glas na volitvah in njih izboljšajte, ker oni vladajo večino časa (več kot 92% v zadnjih 73 letih) z mafijskimi dejanji.

          • Verjemite mi, da nisem nikoli v življenju na volitvah glasoval za katerokoli stranko tranzicijske levice. Nisem pa hkrati, z izjemo kandidatov na lokalnih volitvah, tudi nikoli glasoval za največjo opozicijsko stranko.
            Vrh ironije je, ko simpatizerji stranke nemudoma iščejo partijce med kritiki (ponavadi se, zanimivo kar vsi kritiki izkažejo za le-te), hkrati pa so prepričani v svojo demokratičnost napram prejšnji oblasti, ki je vsakršno kritiko označevala za zaroto reakcije.

            In ker večina volilne baze tako razmišlja, in ker njihove histerije ne bo nikoli resnično konec, naj še enkrat ponovim svojo napoved: desnica nima možnosti zmage, dokler je volilni sistem tak in dokler ima največja stranka v opoziciji tak odnos do države in ljudstva.

          • Kakšen odnos do države in ljudstva, gospod Dimnik? Ali ste lahko konkretnejši? Sam namreč nisem nič tako hudega opazil.

        • No, tole je nastalo v laboratorijih murgelskega generalštaba, na osnovi učbenikov moskovske rdeče akademije, kako se znebiti nasprotnika. Prav to je bilo v bolj prefinjeni obliki servirano našim režimskim medijem, in začuda, kako so to zamisel pograbili tudi mnogi, ki sicer ne pripadajo slovenski levici, celo tisti, ki se imajo za nevtralce, liberalce in celo novoslovence (NSI). Tudi vi, gospod “dimnik”. Pa se tega še zavedate ne.

          • Ideja, da mora Janša odstopiti in narediti prostor na desnici bi lahko nastala tudi v Hitlerjevem bunkerju, pa ne bi bila zato nič manj resnična. Ravno zato, ker te ideje nastajajo v bunkerjih političnih strategov in odhajajo nato v medije, ki jih ti nadzirajo, ravno zato je treba o teh idejah razmisliti.
            Levica dominira, zato si lahko privošči kampanjo na podlagi delitev na naše in vaše. Desnica si tega ne more več privoščiti, ker nima dovoljšne volilne baze. Če hoče desnica zmagati, mora začeti združevati, kar pa je težko, ko največjo stranko vodi politik, glede katerega je javno mnenje bolj razdeljeno kot glede kogarkoli v slovenski zgodovini, vključno s Titom. Neupravičeno, a še enkrat – medijska in politična pokrajina je taka kot je, in je treba po njenih pravilih – če hočeš še kdaj na oblast – pač igrati. Avtsajderstvo in jokanje ne.deluje. in dokaz je volilni rezultat desnih strank ter neuspeh pri sestavi koalicije.

            Desnica mora začeti združevati, ali pa se bo tiranija levičarstva nadaljevala.

          • Medijska pokrajina naj bi kolikor toliko poskušala odslikavat realnost, kakor jo pač kdo vidi.
            In se realnosti čimbolj približat.
            Problem nastane, ko novinarji “osvojijo” idejo, da imajo v posesti “privilegij”, da realnost lahko s pomočjo danih orodij celo ustvarjajo.
            Ustvarja se privid resničnosti, ljudje pa ostajamo lutke in ustvarjamo nove.
            Upanja, da bomo iz te “igre” nekako izstopili, je čedalje manj in vedno bolj se odmikamo.
            Kam ?

  6. Dobro bi bilo, da bi sploh prešteli koliko je sploh še Slovencev v Sloveniji in koliko je katolikov.
    Ti dve rubriki, je potrebno vrniti v popis prebivalstva.
    Slovenci kot Retoromani v Švici.
    In potem ustanoviti Društvo za zaščito slovenske manjšine v Sloveniji.

  7. Odličen prispevek, dr. Granda, ker upošteva dušo Slovencev oziroma slovenskih državljanov.

    Brez občutka za to dušo pa ni mogoče zmagati na volitvah.

    Vemo, da imajo teoretično stranke na desnici dokaj dobre programe.

    Vendar pa se v njih najde premajhen delež volilnega telesa.

    Zlasti še, ko gre za primerne plače in pokojnine.

    Izhodišče naj bo kooperativa med podjetniki in zaposlenimi za višje plače in primerne dobičke ter investicijska vlaganja, ne pa nasprotna bregova.

  8. Podobno naj bo v politiki. Tudi tu naj gre za primerno ustvarjalno sodelovanje pri ustvarjanju slovenskega posamičnega in skupnega dobrega.

    Ne pa za ustvarjanje namišljenih sovražnikov, kar skupnemu dobremu škodi.

  9. Saj je povsod tako: v družini, podjetju, državi.

    Tam, kjer se prepirajo, namesto, da bi ustvarjalno sodelovali, ni pravega razvoja in sreče.

    To velja tako za levico kot za desnico.

  10. Brez razvojnega ravnovesja ni napredka.

    Višje plače so motivator za marsikaj:
    – za bolj zavzeto delo
    – za boljše gospodarjenje
    – za pridobivanje boljših kadrov
    – za višji stnadard
    – za mednarodni renome….

    • Višje plače so motivator za marsikaj , predvsem za tovarišijo , ki vam iz žepa vleče denar in dušo iz
      telesa !

      – za bolj zavzeto delo , šala stoletja !

      – za boljše gospodarjenje , z denarjem , ki ga nimajo , oziroma potegnejo iz vašega žepa !

      – za pridobivanje boljših kadrov , klovnov in bleferjev je še dovolj , da zagotovimo našim velikim razvojnim težnjam , tudi med migranti se najdejo ,npr . frizerji in kameltrajberji , za kadre se torej ni bati !

      – za višji stnadard , ali imate občutek gospod Svitase , da je ta , ki ga imamo PRENIZEK , malo bi ga lahko celo znižali in pritaknili sedanjemu bistremu vodstvu , da bi zagotovili potrebno število strokonjakov za izdelovanje maket in “razvojnih” projektov in dobičkanosnih dejavnosti v interesu izkušenih”vodstvenih kadrov” in razvojnih strokovnjakov !

      – za mednarodni renome…,NAJ kar ostane pri treh pikicah ! Naši strokovnjaki in ministri
      naše vlade , skrbno izbirajo “primerne in uspešne” partnerje za nadaljno vzpostavitev mogočnega in uglednega mednarodnega renomeja naše ljube domovine ! Obvezno je treba razčistiti z zahodnjaškimi prevaranti in goljufi , čeprav jim dolgujemo precej soldov in še kaj ! RENOMEJA V ARABSKEM SVETU NIKAKOR NE SMEMO IZGUBITI , da ne govorim o južnoameriških gospodarskih gigantih , ki zavračajo hrano , preprosto zato ker je niti slučajno ne potrebujejo , kot državljan ene najuspešnejših držav na Balkanu sem globoko užaljen , sit sem laži o bedi , ki naj bi se širila
      po moji ljubi domovini , ki jo razjeda rja pretekle zgodovine !

      Andrej Briški

  11. Za konec:T.i.”Javno mnenje”je orodje manipulatorjev in strašilo za neuke,saj v resničnosti ne obstaja. Obstajajo samo državljani in volilci vsak s svojim posameznim osebnim mnenjem. Niti dve nista enaki.

    • Se strinjam. Javno mnenje je samo mnenje, ki ga gospodarji družbe vsiljujejo raji. Zapisal sem besedo “raja”, čeprav imajo gospodarji družbe o nas še hujše izraze.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite