Marija Stare: “Lastnik vlaga v gozd za svoje vnuke.”

4
486
Marija Stare, lastnica kolovških gozdov, ni kmetica, je profesorica geografije in zgodovine, živi v mestu, a je v gozdu tako prisotna in tako skrbno gospodari z njim, da je res lahko zgled za ostale lastnike gozdov. Poudarja, da so vlaganja v obnovo, varstvo in nego gozdov dolgoročna. Lastnik vlaga v gozd za svoje vnuke. V tem je delo pri gospodarjenjem z gozdom nekaj edinstvenega in zahteva veliko predanost in skrbnost.

Vseskozi od začetka, ko smo vstopili v gozd in izstopili iz njega smo bili potopljeni v gozdno kopel, za katero japonski medicinski strokovnjaki ugotavljajo mnoge dobrodejne učinke na telo in dušo. Samo v njem se moraš gibati, ga poslušati, opazovati, spoštovati. Pa ti srce kar samo zapoje v tihi molitvi.

Ekskurzija v socialnem tednu 2017

Letos je Socialni teden 9. po vrsti. Od leta 2015 v program uvrščamo tudi terensko ekskurzijo. Prvič, to je leta 2015, smo šli v Kočevski rog, lani v Matkov kot na kmetijo Matk, letos pa v Kolovec – gozdno območje med Domžalami in Kamnikom. Vsebino ekskurzije prilagajamo temi Socialnega tedna. Morda bi se kdo vprašal, kako je mogoče ekskurzijo v gozd povezati s socialnimi temami, vendar bi bilo vprašanje odveč. Človek je z gozdom tako povezan, v zgodovini in danes, da se ga vsekakor da povezovati s Socialnim tednom. O tem pričajo tudi dosedanje tri ekskurzije.

V ospredju naj bo vedno postavljen človek

Poslanica letošnjega Socialnega tedna z naslovom Delam, da preživim ima nekaj glavnih poudarkov. Za gozd in gozdarstvo lahko tem poudarkom še kaj dodamo.

»Ustvarimo trajnostno okolje. V ospredju naj bo vedno postavljen človek«. Za povezavo z gozdom dodajmo, da ne smemo pozabiti tudi na človekovo naravno okolje. Brezobzirno ravnanje z naravo in njenimi viri udari kmalu po samem povzročitelju – človeku. Lahko bi navedli nešteto primerov uničevanja narave v svetu, tudi gozdov. Gozd bi lahko shajal brez človeka, človek pa brez gozda ne more. To je nekoč dejal tudi akademik prof. dr. Anton Trstenjak. Tega ne smemo pozabiti. Predvsem bi se tega morali zavedati vplivneži, ki imajo pri ravnanju z naravnimi viri pred očmi samo dobiček. Tudi v Sloveniji takih žel ne manjka.

Za gospodarjenje z gozdom je potrebno veliko strokovnega znanja

»Omogočimo znanju, da se pretaka. Cilj naj bo uporabno znanje in ustvarjalno razmišljanje«. Za gospodarjenje z gozdom je potrebno veliko strokovnega znanja. Gospodarjenje z gozdom je pravica in dolžnost lastnikov gozdov. V Sloveniji je 75 odstotkov gozdne površine v zasebni lasti. Lastnikov gozdov je okrog 460 000. Le manjši del je usposobljen in ima dovolj znanja, da lahko prav gospodari s svojim gozdom. Potrebna so izobraževanja za vedeti in usposabljanja za znati. Država to v določeni meri podpira z javno gozdarsko službo, vendar denarja ni dovolj za vso množico lastnikov gozdov. Žal pa tudi ne dovolj interesa.

»Stopimo skupaj«. Lastniki gozdov se že združujejo v društva in preko njih v Zvezo lastnikov gozdov Slovenije. Sodelovanje z javno gozdarsko službo in gozdarskimi nevladnimi organizacijami je pogoj za dobro strokovno gospodarjenje z gozdovi.

Marija Stare je zgled za ostale lastnike gozdov

Udeleženci ekskurzije smo bili gostje v gozdu lastnice Marije Stare, ki je dobitnica priznanja za najbolj skrbnega lastnika gozdov v ljubljanskem gozdnogospodarskem območju za leto 2008. Ta priznanja podeljuje Zavod za gozdove Slovenije že od leta 1999. Vsako leto prejeme priznanje en lastnik gozda v vsakem od 14 gozdnogospodarskih območij v Sloveniji. Ljubljansko gozdnogospodarsko območje je po površini največje v Sloveniji.

Marija Stare ni kmetica, je profesorica geografije in zgodovine, živi v mestu, a je v gozdu tako prisotna in tako skrbno gospodari z njim, da je res lahko zgled za ostale lastnike gozdov. V utemeljitvi priznanja je zapisano, da je postala že prava strokovnjakinja. To nam je pokazala tudi na ekskurziji. Nazorno nam je razložila kako delujejo podlubniki, ki so v zadnjih letih močno napadli njen gozd, v katerem prevladuje smreka. To drevesno vrsto pa podlubniki najbolj množično napadajo, čeprav ne samo to. Bolj so znani pod imenom lubadarji in jih je več vrst. Za vse pa je značilno to, da njihove ličinke vrtajo tanko plast drevesnega debla med lubjem in lesom, v kateri se pretakajo hranilne snovi, nastale po fotosintezi. Zato drevo ne dobi teh snovi, oslabi in se posuši. Podlubniki imajo tudi to lastnost, da že na daleč, več kilometrov, zaznajo oslabljeno drevo in ga napadejo. Vroče in suho vreme jim zelo prija. Tega pa je v zadnjem obdobju zmeraj več. Do julija 2017 je bilo v Sloveniji zaradi napada podlubnikov označenih za posek že skoraj milijon kubičnih metrov smrekovih dreves.

Tudi v gozdu Marije Stare so zaradi napada podlubnikov nastale velike poseke, ki so deloma že obnovljene s saditvijo novih drevesc, med katerimi je največ listavcev. Marija vnaša v gozd tudi sadike oreha, ki ga je treba posebej zaščititi pred divjadjo, ki bi ga sicer kmalu požrla. Oreh pa bo povečal pestrost novega gozda, ki je bil prej pretežno smrekov. Obnova s saditvijo in setvijo, nega in varstvo mladih nasadov pa seveda sečnja in spravilo lesa iz gozda so nekatera glavna opravila pri gospodarjenju z gozdom. Vsa zahtevajo znanje pa tudi denarna vlaganja. Sečnja in spravilo lesa sta med najnevarnejšimi deli. Vsako leto se zgodi med 10 in 15 smrtnih nesreč, veliko je invalidnosti. Vlaganja v obnovo, varstvo in nego gozdov so dolgoročna. Lastnik vlaga v gozd za svoje vnuke. V tem je delo pri gospodarjenjem z gozdom nekaj edinstvenega in zahteva veliko predanost in skrbnost. Tako bi morali ravnati s celotnim planetom k čemur nas vabi tudi papež Frančišek v okrožnici Hvaljen gospod (2015)

Zgodbe ob studencu čiste pitne vode

K odgovornosti za naravo i n skrbno ravnanje z gozdom so nas na ekskurziji spodbudile tudi pravljice, ki nam jih je ob studencu čiste pitne vode pripovedovala udeleženka ekskurzije gospa Breda Podbrežnik. Ob studencu smo se upravičeno spomnili kakšen privilegij imamo, da si lahko kar tam v gozdu privoščimo požirek čiste vode. Vemo kakšno pomanjkanje vode je v mnogih delih sveta, predvsem v Afriki in koliko ljudi, tudi otrok zaradi tega umre. Brez vode človek ne more shajati. V Sloveniji je največ izvirov vode v gozdu. Tudi za radi varovanja virov pitne vode je treba z gozdom ustrezno gospodariti. V Gozdu Marije Stare je vodno zajetje za Radomlje in okolico.

Bili potopljeni v gozdno kopel

Poleg strokovnih informacij o gozdu in gozdarstvu, smo bili na ekskurziji deležni še veliko drugih zanimivosti in lepot, ki jih je obsevalo sonce, ki je gozd obarvalo s čarovnimi jesenskim barvami. Tihi sprehod po gozdu smo naredili vsak zase, da bi utihnili in tako doživeli zvoke, barve, vonje gozda. Ob mogočni duglaziji smo se pogovarjali o drevesnih vrstah v slovenskih gozdovih. Kar 71 jih je skupaj in nekatera posamezna drevesa so izjemna po svojih višini, debelini, starosti. Na primer skrivnostni macesen v Pišnici na Gorenjskem, ki mu pripisujejo kar 1000 let.

Vseskozi od začetka, ko smo vstopili v gozd in izstopili iz njega pa smo bili potopljeni v gozdno kopel, za katero japonski medicinski strokovnjaki ugotavljajo mnoge dobrodejne učinke na telo in dušo. Samo v njem se moraš gibati, ga poslušati, opazovati, spoštovati. Pa ti srce kar samo zapoje v tihi molitvi.

4 KOMENTARJI

  1. Marija Stare: “Lastnik vlaga v gozd za svoje vnuke.”
    ==========================

    Nekaj tukaj ne štima, aja vmes je pa princ Charles?

  2. Kar štima Riki, štima. Vlaganje v gozd se ne povrne v 30 letih, ampak v 60-ih in več.

    Sicer pa pritjujem, da je članek odličen. Gozd je edino naravno bogastvo, ki ga imamo Slovenci v izobilju. Lahko bi bila še pamet, ampak to je težko trditi. Skratka gozd bi bil lahko, ob pametni osredotočenosti nanj, naš pomemben vir tako materialnega blagostanja kot tudi zdravja in duhovne umirjenosti.

  3. Mene moti to, da se tako blazno občudujemo v teh naših lepotah, pa v čisti vodi in kaj vem čem. Živimo pa v totalni vukojebini. Kaj nam pomagajo vse te lepote, izviri čiste vode, kjer niti afričan, ki pije umazano vode, noče priti?!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite