Manj šuma, več signala

Avtor: Tomaž Štih. Vir: Libertarec. Sedmič gre rado. V Mladini so napisali, da sem državni sekretar (1). Ko se je navedba izkazala za neresnično, so napisali, da sem si “zrihtal udobno državno službo” (2). Ko so me pozvali, naj razkrijem svojo plačo in sem jo – dobivam 1.090,80 evrov bruto – so si izmislili, da gotovo služim kot nadzornik Stanovanjskega sklada (3). Ko sem razkril, da so sejnine v preteklih treh mesecih znašale (v povprečju) 20 evrov bruto mesečno in da smo na prvi seji zaradi nepravilnosti potrdili predlog razrešitve direktorja sklada, ki jo je predlagala prejšnja garnitura…prejšnji vladi so napisali, da sem navaden tehnik (4). Ko sem razkril svojo diplomo Fakultete za računalništvo in informatiko, na kateri z velikimi črkami piše inženir računalništva so mi očitali, da sem računalničar (d.p.: to naj bi bila slabšalnica) (5). Ko sem objavil svoj CV in izkazal deset let podjetniških izkušenj, izkušenj iz finančne industrije, izkušenj iz tujine in zasedanja vodilnih položajev v gospodarstvu ter razkril, da sem povrhu zaposlen na politični funkciji in ne v strokovnih službah so me obtožili, da se borim proti najemnim stanovanjem in za spodbujanje lastništva socialno šibkih (6). Ko sem pojasnil, da se nikoli nisem zavzemal za kaj takšnega – in da z novinarko Uršo Marn kljub trem člankom v katerih je na dolgo in široko razlagala kaj naj bi jaz mislil in za kaj naj bi se zavzemal, nikoli nisem govoril o tej temi, v bistvu je sploh ne poznam – pa so me obtožili, da sem neoliberalec (7). Raje imam izraz klasični liberalec.

Spoštovani lastniki časopisa Mladina, spoštovano uredništvo. Če nekomu želite očitati politično usmeritev, ne potrebujete pred tem (še) šest izmišljotin. To je izguba časa in energije. Zgornje netočnosti niso moja, ampak vaša težava. So problem aktivističnega novinarstva, neprofesionalnega urednikovanja, (ne)verodostojnosti vašega časopisa in politične (ne)kulture. Vaš tednik je natisnjen na izjemno kvaliteten papir. Z okoljevarstvenega stališča je zato vaša dolžnost poskrbeti za izjemno kvalitetno vsebino. Če se deklarativno zavzemate za povezanost in socialno državo, potem je morda čas, da se prenehate obnašati, kot da ste sami sebi namen. Slovenija ima pravico slišati tudi vaš glas. Tudi sam včasih rad posežem po vas. Toda zaradi šuma osebnih diskvalifikacij (vseh, ki mislijo drugače od vas); vreščanja in samo- smiljenja – vse manj ljudi razume, kaj pravzaprav želite javnosti povedati.