Manj strukture, več informacij

1

palacinkeLog pod Mangartom je z visokimi vrhovi obdana vasica. Osem družin je tukaj, v za bivanje obnovljenem župnišču, preživelo tri do šest dni. Pripravili smo le okvir tega druženja brez trdne organizacijske strukture in delitve nalog.

Vedno pomita posoda ali samoorganiziranje

Kar nekaj udeležencev je bilo malo presenečenih in so si želeli, da bi naredili sezname ter razdelili naloge in odgovornosti. Pa ni bilo te strukture. Računali smo na samorganiziranje predanih in odgovornih ljudi. Kolikor smo udeležence poznali, so takšni tudi res bili. In neverjetno 20 otrok in 16 odraslih (kar je bilo maksimalno število) se je res odlično samorganiziralo. Hrana je bila vedno pripravljena, posoda vedno pomita, otroci so se vedno igrali sami, kdaj pa kdaj jih je kdo samoorganizirano animiral. Ko je bilo potrebno, je katerikoli odrasel poskrbel za katerega koli otroka.

Lakota po hierarhiji

V naši kulturi smo navajeni na strukturo in to najbolj pogosto na hierarhično strukturo: direktorji, šefi, vodje oddelkov, delavci. Tudi v manj hierarhičnih organizacijah obstaja precej jasna struktura: vodja tabora, pomočnik vodje, kuhar, …

Hierarhična struktura sama po sebi ni nič slabega. Jasna razdelitev nalog lahko zelo olajša izpeljavo projekta. Pomembno pa se je zavedati, da nalog in odgovornosti nikoli ne moremo tako natančno razdeliti, da ne bi ostala siva območja, za katera ni nihče odgovoren. In seveda obstajajo organizacije oz. združbe, ki dobro delujejo tudi brez te natančne strukture in delitve.

Energija predanosti in odgovornosti

Sam sem se s samoorganizirajočimi sistemi srečal preko odprtega prostora – uspešne moderacijske metode – ki lahko vključuje tudi nekaj 1000 ljudi in prav zato je samoorganiziranje nujno za njeno delovanje. Samoorganiziranje pa lahko poganjata le predanost in odgovornost. Zaradi predanosti se ljudje vključijo oz. pridružijo, zaradi odgovornosti pa naredijo tisto, kar je potrebno. Sam imam izkušnjo z največ 100 udeleženci odprtega prostora in vedno je prišlo do presenetljivega samoorganiziranja. Proces sicer daje precejšnji videz kaotičnosti, podobno kot če opazujemo mravljišče ali čebelnjak, rezultat pa je v vseh primerih konkreten, uporaben in v pričakovanih okvirjih. Razen če se pojavi kdo, ki misli, da ve, kaj je prav in želi to vsiliti vsem. Pa še takrat lahko samoorganizirana skupina odide in pusti »šefa« samega.

Poplava informacij

V Logu pod Mangartom pa se je pokazal velik pomen dobre informiranosti. Pokazalo se je celo to, da informacij ni nikoli preveč. Bolje je potrebne informacije posredovati prevečkrat kot pa, da se kakšna pomembna izgubi. Glavna izboljšava tega druženja je povečanje pretoka sicer konsistentnih informacij. Informacije posredovati celotni skupini, isto informacijo še nekje zapisati, jo povedati vsakemu posamezniku. To bi prihranilo kakšen prevožen kilometer, kakšno minuto čakanja in kakšno gubico na čelu.

Pozitivni kaos znotraj nujne strukture

Smo pa v naše druženje vnesli tudi nekaj strukture in jasnih delitev nalog. Pri zaključnem čiščenju hiše, so bili določeni skupni prostori, ki jih vsaka družina počisti. Vsaka družina je počistila svoje in potem še samoorganizirajoče in kaotično priskočila tam, kjer je bilo potrebno.

Neorganizirati nenačrtovano in nepričakovano

V samoorganizirajoči združbi se je po eni strani breme odgovornosti porazdelilo in se po drugi strani tudi povečalo. Na začetku smo izpostavili misel Ichaka Adizesa, ki pravi: »Če čutiš, da si za nekaj odgovoren, potem za tisto tudi si odgovoren.« Na ta način so se uredile stvari, ki niso bile nikjer načrtovane in take, ki so bile celo nepričakovane: animacija otrok, pokvarjen avto, kako porabiti hrano, ki je ostala, sprememba kopališča, in še kaj.

Izzivi

Ob tem konkretnem primeru in tudi teoretičnem razmisleku se postavlja izziv: Kako elemente samoorganiziranja vnašati v družino, podjetja, šole in druge oblike združevanja ljudi. Zdi se, da se odgovor skriva v povzetku povedanega: predanost, odgovornost, minimalna struktura, veliko informacij, spuščanje vajeti in dopuščanje sprejemanja odgovornosti.

 

Pripis uredništva: Danilo Kozoderc je prokurist v Zavodu Simetris Morje.

1 komentar

  1. Tudi moje izkušnje kažejo, da informacij ni nikoli dovolj. Seveda ne govorim o čvekah pač pa o koristnih informacijah, katerih velik delež vedno pride prepozno. Zadrževanje informacij pa dojemam tako resno kot kitajska medicina zadrževanje pretoka energije (tako rečejo bolezni…).

    Prepričan sem, da so samoorganizirane skupine učinkovitejše od hiearhičnih. A tudi da ni možno doseči, da se katerakoli skupina samoorganizira. Mora obstajati nekakšna motivacija, občutek pripadnosti…

Comments are closed.