Če je že hotel ustvariti vtis, da odhaja zaradi blokad v politiki nasploh in morda še v koaliciji, bi lahko Radovan Žerjav s svojo napovedjo umika počakal vsaj kakšnih deset dni. Četudi je namreč na utemeljitvi, s katero je postregel vodja poslancev SLS Mihael Prevc, kaj mesa, se bo zdaj zelo težko otresti splošnega vtisa, da sta Radovana Žerjava z vrha stranke odnesla Franc Kangler in Bojan Šrot.
Več strank v eni
Nekaj je Žerjavovim treba priznati. Da za razliko od skoraj vseh ostalih strank, kjer šefi vedrijo in oblačijo desetletje in več, skrbijo za pogosto menjavanje predsednikov. To seveda ni brez zveze z zapleteno zgodovino in strukturo SLS. Skoraj nastane vtis, kot da je znotraj nje več strank. Izvorna kmečka zveza, ki je še krepko črpala iz zakladnice slavne zgodovinske predhodnice istega imena, se prepleta s funkcionarskim klubom, v katerem je prostor za vse in vsakogar, in z izrazitimi poborniki t. i. “nacionalnega interesa”. Predvsem pa imajo vsi po vrsti občutek, da jim pripada na slovenskem prizorišču manjši kos pogače, kot bi si jo zaslužili. Ne vem, mogoče je res krivično, da jim volivci na desni po velikem triumfu leta 1996 niso nikoli več dali prave priložnosti. Ampak prav tedaj se je stranka začenjala spreminjati v zbiralnik lokalnih funkcionarjev, ki ni imel in ni mogel imeti jasnega profila. Ko so se nekoliko prebudili iz vladne ekstaze, je pa bil prostor na desni sredini že zaseden. Veliko frustracij SLS izvira ravno iz neuspešnih poskusov priti zopet nazaj vanj. Na levici jim sicer praviloma ploskajo za “konstruktivno” držo, glasov pa kajpak tudi tam ni. In ob tem tragičnem nesporazumu je po Janezu Podobniku in Bojanu Šrotu očitno spodletelo še Radovanu Žerjavu.
V njegovo vodstvo je bila stranka še lani tako prepričana, da je svoje ime z bogato zgodovino dopolnila z njegovim. Če minister marca res ne bo kandidiral za njenega šefa, bo zadeva kajpak izzvenela kot slaba šala. Da je najbolj priljubljenega člana Janševe vlade očitno zrušil strankin funkcionarski lobi, je seveda slaba popotnica za prihodnost. Posebej, ker zadnje volitve v državni svet kljub Kanglerjevemu uspehu kažejo, da se tudi primat SLS na lokalni sceni sesipa. Celo tam jo je zasenčila SDS, ki je za mnoge v uradno kar sto dvajset let stari stranki najljubši nasprotnik in grešni kozel že od morda zares pretiranih apetitov Janševih pri sestavljanju Bajukove vlade.
Foto: Wikipedia
