Manj stresno je biti minister kot predsednik

13

Če je že hotel ustvariti vtis, da odhaja zaradi blokad v politiki nasploh in morda še v koaliciji, bi lahko Radovan Žerjav s svojo napovedjo umika počakal vsaj kakšnih deset dni. Četudi je namreč na utemeljitvi, s katero je postregel vodja poslancev SLS Mihael Prevc, kaj mesa, se bo zdaj zelo težko otresti splošnega vtisa, da sta Radovana Žerjava z vrha stranke odnesla Franc Kangler in Bojan Šrot.

Več strank v eni

Nekaj je Žerjavovim treba priznati. Da za razliko od skoraj vseh ostalih strank, kjer šefi vedrijo in oblačijo desetletje in več, skrbijo za pogosto menjavanje predsednikov. To seveda ni brez zveze z zapleteno zgodovino in strukturo SLS. Skoraj nastane vtis, kot da je znotraj nje več strank. Izvorna kmečka zveza, ki je še krepko črpala iz zakladnice slavne zgodovinske predhodnice istega imena, se prepleta s funkcionarskim klubom, v katerem je prostor za vse in vsakogar, in z izrazitimi poborniki t. i. “nacionalnega interesa”. Predvsem pa imajo vsi po vrsti občutek, da jim pripada na slovenskem prizorišču manjši kos pogače, kot bi si jo zaslužili. Ne vem, mogoče je res krivično, da jim volivci na desni po velikem triumfu leta 1996 niso nikoli več dali prave priložnosti. Ampak prav tedaj se je stranka začenjala spreminjati v zbiralnik lokalnih funkcionarjev, ki ni imel in ni mogel imeti jasnega profila. Ko so se nekoliko prebudili iz vladne ekstaze, je pa bil prostor na desni sredini že zaseden. Veliko frustracij SLS izvira ravno iz neuspešnih poskusov priti zopet nazaj vanj. Na levici jim sicer praviloma ploskajo za “konstruktivno” držo, glasov pa kajpak tudi tam ni. In ob tem tragičnem nesporazumu je po Janezu Podobniku in Bojanu Šrotu očitno spodletelo še Radovanu Žerjavu.

V njegovo vodstvo je bila stranka še lani tako prepričana, da je svoje ime z bogato zgodovino dopolnila z njegovim. Če minister marca res ne bo kandidiral za njenega šefa, bo zadeva kajpak izzvenela kot slaba šala. Da je najbolj priljubljenega člana Janševe vlade očitno zrušil strankin funkcionarski lobi, je seveda slaba popotnica za prihodnost. Posebej, ker zadnje volitve v državni svet kljub Kanglerjevemu uspehu kažejo, da se tudi primat SLS na lokalni sceni sesipa. Celo tam jo je zasenčila SDS, ki je za mnoge v uradno kar sto dvajset let stari stranki najljubši nasprotnik in grešni kozel že od morda zares pretiranih apetitov Janševih pri sestavljanju Bajukove vlade.

Foto: Wikipedia

 


13 KOMENTARJI

  1. Radovan Žerjav se je udeležil Tuerkove prevolilne konvencije.

    Z nekdanjo zglodovinsko SLS pa ta SLS in Žerjav nimata nikakršne zveze.

    Žerjav je še bolj utemeljil sloves sedenja stranke na dveh stolih.

    SLS je nič več in ničmanj kot pribežališče nesposobnih in neuspešnih politikov iz vseh političnih opcij ter strank.

    • Kolikor sem uspel spremljati dosedanjo pot Radovana Žerjava, imam vtis, da se sicer po gospodarski plati oddaljuje od tradicije “nacionalnega interesa”, ki je v Sloveniji očitno domena postkomunistov, vendar pa ima težave z razločevanjem in tu in tam naredi kakšno veliko neumnost. Želi biti sredinski, vendar na silo, kar pa ne gre.

  2. Ves čas samostojne Slovenije je v SLS podtaknjeno veliko udbovskih krtov, podobo kot jih je bilo bivši Peterletovi SKD. Še danes lahko na TVjih vidimo udbovskega agenta dr. Franca Zagožna, ki je v imenu partije sovražno prevzel stranko SKD.
    Ima pa Žerjav preveč nevarnega in naivnega kocbekovskega kompleksa: sklicevati se na poštenje, načelnost, itd. , kar je seveda v korist vseh stricev v ozadju in v izjemno škodo državljanov Slovenije!

    • “Ima pa Žerjav preveč nevarnega in naivnega kocbekovskega kompleksa: sklicevati se na poštenje, načelnost, itd. ” Tipična izjava za janševika. Poštenje nima nobenega pomena, kar edino šteje, so interese našega mafijskega klana. Potem ko Janša zaposli sorodnike vseh svojih vidnejših članov (Brezigarjeva, Mazej-Kukovič, Zver, Predalič, Zagožen, Tanko), mu janševiki ploskajo, saj vidijo, kako boter dobro poskrbi za člane cose nostre, “v izjemno škodo državljanov Slovenije” Da bi janševik dojel, da je treba biti etičen in pošten v odnosu do vseh, ne samo znotraj svojega mafijskega klana, to presega domet njegove iteligence.

      • Ne fantaziraj! Ne veš kaj je kocbekovstvo, ki ga je osebno doživljal za svojo poštenost,… izjemno tragična oseba Edvard Kocbek in s tem uničil smisel svojega življenja. K sreči so nam ostali njegovi izjemni literarni podvigi!

      • Tipično komunajzersko. Če kdo ni dovolj sovražen do desnice, je pa janševik.

        Seveda bi ti najraje videl, da bi se Janša skregal z vsemi svojimi. Tako bi bil potunkan sam in še stranka bi razpadla.

        Tako pa ti ne uspe. Pa tudi taktizirati je včasih treba. Najprej se spraviti na sovražnike, potem pa na svoje.

  3. Tip je nesposoben, potem pa se skriva za etičnostjo, še prej pa se trudi biti na sredini s tem, da enostavno sešteva in deli z dve.
    Glavne probleme je imel v stranki, ker ni mogel vsem socialističnim ( birokratskim) parazitom nacionalnega interesa potalati državnih in občinskih služb.
    Ko govori o reformah je preveč medel in zelo slab govornik, sploh ko skuša Pahorja oponašati o motivaciji za reforme.
    Sorry, ta tip spada za stroj. V SLS mafiji se ni znašel, kaj šele da bi jo pokidal. Je ona njega.

  4. Skratka, Žerjava ne bo škoda, če bo poniknil iz slovenske politike.

    Tudi njegova zamenjava na ministrskem položaju bo dobrodošla.

  5. Dokler bo SLS zagovarjala nacionalni interes in brez kakršne koli vizije, ji nihče ne bo mogel pomagati.

Comments are closed.