V vsej politični zmedi (ki je sicer stalnica predvolilne kampanje), je za kristjane skupni imenovalec povsem preprost. To so vrednote. Potemtakem stranka, ki podpira predlog družinskega zakonika, nasprotuje osnovnim krščanskim normam. Kristjan namreč ne more dovoliti, da bi partnersko zvezo dveh moških ali dveh žensk preimenovali v družino.
Tistim, ki pravijo, da je dobro voliti le stranko, ki bo gotovo prišla v parlament, pa predlagam, da se ozrejo tri leta nazaj. Takrat so taki »ziheraški« glasovi, kakih 5000 jih je bilo vsaj, pomagali eni stranki, da je dobila poslanca več (a tudi to ni bilo dovolj za zmago), medtem ko je druga stranka izpadla iz parlamenta in izgubila štiri poslance. Pomladna opcija je tako v celoti izgubila tri poslance. Hvala Bogu, da je izpadla samo ena od krščanskodemokratskih strank in ne obe.
V Svetem pismu piše: »Drug drugega bremena nosite!« To velja tudi za politike in tudi za volilce.
Mnogi kristjani, žal, še vedno volijo za politike, ki zagovarjajo splav, evtanazijo, istospolne poroke, umetno oploditev, pa čeprav so to smrtni grehi. To je protislovno.
Kristjan, kje je tvoja neomajnost, da nasedaš medijem, ki ves čas navijajo za stranke, ki so naslednice prejšnjega sistema, ki je hotel uničiti krščanstvo? Če voliš partijske mladince, ki krščanstvo izrivajo iz politike, se temu ne more reči toleranca, ampak mazohizem.
Ne razumem kristjanov, ki ne gredo na volitve. To je neodgovorno dejanje in tiščanje glave v pesek. Razumem sicer, da so nekateri jezni na vse politike. V tem primeru bi bilo prav, da tisti, ki je tako jezen na vse, sam kandidira. Če tega noče ali ne zmore, potem mora pač izbirati med tistimi, ki so se ponudili. Če pa na volilni dan ostane doma, pokaže popolno brezbrižnost do naše družbe. Tega pa Jezus ni učil.
