Mala zmaga za kardinala in velika za Cerkev

44

Dvomesečna saga o tem ali je kardinal Franc Rode res oče ali ne se je ta teden zaključila. Javni interes je potešen. Javnost je namreč dobila odgovor na usodno vprašanje.

Ko je novica prvič prišla na dan avgusta, se je zdelo, da je veliko na kocki. Katoliška Cerkev v Sloveniji je bila pred še zadnjim usodnim udarcem, po katerem bi se verjetno težko pobrala. Najvišji slovenski cerkveni dostojanstvenik z morda najbolj jasno besedo in brezkompromisnim nastopom v javnosti je bil tarča težkih namigovanj in obtožb.

Katoliška Cerkev je v zadnjem času pod plazom neprestanih kritik. Če ne gre za primere pedofilije, gre za finančni škandal, ali pa za domnevno očetovstvo vidnega predstavnika Cerkve. Kot katoličanu mi ni vseeno, kako Cerkev v javnosti izgublja kredibilnost in avtoriteto. Čeprav to ne vpliva na mojo vero, pa vsak napad na Cerkev pomeni napad na cerkveno občestvo ob katerem ne morem biti ravnodušen. Eno je seveda dobronamerna kritika in kritična distanca, ki je zdrava in potrebna, drugo pa so zlonamerni napadi, ki izhajajo iz ideološkega nasprotovanja in sovraštva do Cerkve.

Ko niti DNK test ni več 100 odstoten

Ena najbolj bizarnih izjav v tej zgodbi je bila izjava antropologinje in univerzitetne profesorice (!) Vesne Godina o tem, da DNK analiza ne bo mogla stoodstotno ovreči ali dokazati očetovstva, s čimer je pravzaprav že vnaprej želela diskreditirati kardinala in Cerkev in mu odvzeti možnost povrnitve dostojanstva. Za drugega profesorja, sociologa Sreča Dragoša, bi bila ‘velika medijska afera, če se o tem ne bi pisalo.’ Njuna izjava uteleša mnenje velikega dela slovenske javnosti po katerem je kardinal kriv, tudi če se mu to ne dokaže in da je pravzaprav dolžnost medijev, da uporabijo vsa sredstva, da dokažejo dvoličnost Katoliške Cerkve.

Od moralnih sodnikov do Poncija Pilata

Odziv Dela je pričakovan in vsekakor ne v čast osrednjemu časopisu. Po pilatovsko si sedaj želijo umiti roke, češ da nikoli niso trdili, da je kardinal res oče. Šlo je pač za utemeljeno domnevo na podlagi verodostojnih dokazov. Morda res niso konkretno zapisali to trditev, so pa naredili vse, da je javnost podvomila v kredibilnost in v dobro ime kardinala. Ne pozabimo. To isto Delo, ki se sklicuje sedaj na domnevno profesionalnost, ni želelo objaviti demantija kardinala Rodeta, ko se je želel odzvati na pavšalno trditev, zapisano v Delu dne 6. avgusta, da se »tudi za kardinala Franca Rodeta govori, da ima v Ljubljani živeče otroke.« Nisem strokovnjak za medije, a ne vem, po katerih merilih profesionalnosti se na takšno trditev nima pravice odzvati neposredno omenjen in prizadet posameznik. Zanimivo je tudi poročanje Kanala A ob torkovi udarni novici. Res je, da je bil to prvi prispevek v osrednji informativni oddaji, ki pa so ji odmerili relativno skromen čas in pravzaprav skopo novico. Po koncu prispevka je voditelj oddaje cinično pripomnil, da gredo raje na bolj pomembne teme. Vse lepo in prav. A ta isti medij je ob izbruhu afere bil med najbolj udarnimi in vztrajnimi, ki so obširno poročali o tej ‘nepomembni zadevi’.

Vseeno pa bi bilo nepošteno kriviti medije za to, da so v tem prepoznali javni interes. Seveda je v javnem interesu razkriti dvoličnost visokega cerkvenega dostojanstvenika. A tokrat so stavili na napačno karto. So pa pokazali dvoličnost pri obravnavanju ljudskega in pojočega ter neškodljivega nadškofa Urana na eni strani ter brezkompromisnega, odločnega in ‘Vatikanskega’ Rodeta na drugi: ljudstvo proti hierarhiji, preprost klerik proti trdemu Vatikanu. Ni dvoma komu je javnost namenila vlogo žrtve in komu vlogo rablja.

Za kardinala pa bitke še ni konec. Čaka ga še dolg sodni proces in zgodba se bo pogrevala še dolgo časa, zato razloga za neko pretirano veselje nima. Po drugi strani pa je v Cerkvi ob vseh teh škandalih in padanju ugleda vendarle posvetila luč, ki je, prav zato ker je tako redka, morda še toliko bolj svetla. Cerkev je dobila vsaj eno javno zmago kot obliž na vse rane. Seveda pa se s to lovoriko ne bo mogla dolgo ponašati. Javnost in mediji so že na preži in v bojnem stanju. To velja očitno tudi za nekatere posameznike znotraj Cerkve, ki so odigrali svojo vlogo v tej zgodbi in jim je bil javni (neupravičen) napad na kardinala l večja vrednota kot enotnost Cerkve.

Vir: Tiskovni urad SŠK

44 KOMENTARJI

    • je treba iskati šivanko v senu??? Poanta ni tu pravopis, temveč zgodba o umazani rdeči združbi, ki hoče zbalkanizirati vso Slovenijo, uničiti SLOVENSKE vrednote-poštenost, delo!

    • očitno nimajo denarja za sodelavce, večina piscev člankov ni plačana, ampak solidarna. Prav tako Časnik nima toliko denarja za pisce komentarjev, kot jih ima komunistična stran za dežurne watch doge in problem makerje oz. vžigalce sovraštva na prav vseh medijih in forumih.

    • Torej spet nimaš ničesar pametnega za napisati, pa si lektor.

      A je tako težko priznati, da ima pisec prav?

  1. Lep pozdrav vsem skupaj!
    Kot kristjan, ki vedno bolj želim živeti svojo vero se v zvezi z vso to afero o marsičem sprašujem. Kot na primer s kom se katoličani borimo? Ali je krščansko, sedaj ko je kardinal Rode dokazal svoje neočetovstvo, nekakšna zmaga nad kom že? Sovražniki, ki jih je potrebno sovražiti in začeti protiofenzivo in se opajati s sladko zmago? Kakšna zmaga katoličanov je to na Slovenskem? Kaj to doprinese k novi evangelizaciji po svetu in pri nas? Poslanstvo kristjana, ki je v marsičem samo na papirju,je sporočati ostalim dobro novico o vstajenju, ki jo ostali še iščejo. V modernem svetu, polnem lepih besed, le te ne veljajo dosti. Biti moramo zgled predvsem v dejanjih, ki odražajo našo držo. Vedeti moramo da smo kristjani ljudje dveh svetov. Smo od tega sveta in nismo od tega sveta, je reke Jezus. Zato moramo znati sprejemati svoje trpljenje in preizkušnje, ki nam ji naš preljubi Bog dopušča, da iz njih rastemo, postajamo boljši za sebe in pristnejši zgled za druge. V trpljenju rastemo kot kristjani, se utrjujemo in je vir naše moči. Tako nas tudi tisti, ki še iščejo resnico, vidijo, da sprejemamo trpljenje, se spreminjamo in jim na ta način dajemo dober zgled,ki jih povleče. Seveda pa po moje brez ponižnosti pred Bogom ne moremo sprejemati trpljenja.

    Imam občutek, da teh prej opisanih preizkušenj ne znamo sprejemati in iz njih rasti v boljše kristjane, pač pa se jih na vsak način otepamo. Po kardinalovem dokazanem neočetovstvu vsi po vrsti napadamo Delo, Urednike, novinarja Karbo, in vse ostale povezane s to zgodbo. Ne najdem nobene ponižnosti in sprejemanja trpljenja, posebej ne v kardinalu Rodetu. Ali naj ne bi mi tekom našega duhovnega zorenja na zemlji vedno bolj umirali v sebi in rasli v Jezusu Kristusu? A sem mogoče kje zgrešil bistvo nauka?

    V torek, ko sem spremljal tiskovno konferenco gospoda Rodeta, sem želel najti v njem kristjana, nekoga, ki bo izražal to držo kot visok predstavnik Cerkve. Nekoga, pri katerem se vidi odsev Jezusa , nekdo, ki pozablja in opušča svoj zemeljski jaz in ki svoj jaz prenavlja v Jezusu. Tega nisem zasledil, vidim samo nekoga, ki ne verjame v nebesa in ki se želi obdržati tu na zemlji. Dvomim, da je koga prepričal oziroma komu pokazal svoj držo kristjana, držo nove evangelizacije. Ali je začel tiskovno s križem? Molitvijo? Smilil se je samemu sebi.

    Če po pravici povem, me tudi test sam po sebi ni popolnoma prepričal. Sploh ni toliko pomembno, ali je ponarejen ali ni. To so preizkušnje, po katerih bi morali katoličani prenavljati in prenoviti Cerkev. Ločiti plev od pšenice. ” Prenovi mojo Cerkev” je rekel Jezus Frančišku. Prenoviti svoja srca, tudi gospod kardinal, in ne izkoristiti navidezne zmage za to, da se stvari še bolj pometejo pod preprogo. Treba se je boriti proti ZLU in ne proti nekomu, ki mu moramo pokazati pot do Resnice! Molitev za edinost Cerkve in ne tožbe!

    Z vsem spoštovanjem, vendar ne pomagamo gospodu Rodetu, če ga svetniško zagovarjamo in ga s tem tudi oddaljujemo od Boga, v napačni podpori bo iskal samo izgovore za to, da se ne sooči s sabo, svojimi grehi. Želim mu dobro življenjsko spoved in preostanek življenja v pristnosti in resnici!

    • Gospod Jkrstnik,
      kaj ni lepo, če kardinal Rode doseže zmago nad komunizmom s sredstvi pravne države? Ne z orožjem in nasiljem, temveč s sredstvi pravne države?!

      Kar se pa vašega mišljenja tiče, vedno čutim nelagodje ob kristjanih, ki oblikujejo druge kristjane po svoji predstavi. Še vedno se je namreč pokazalo, da so si Boga prav tako oblikoval po lastni predstavi. Mogoče so drugim celo pripravili zveličanje, sebi pa … kdo ve? Samo Bog.

      Sicer pa vam mogoče delam krivico, iz vaših besed:
      – tudi test sam po sebi ni popolnoma prepričal
      – napačni podpori bo iskal samo izgovore za to
      sklepam, da hočete kardinala Rodeta imeti za krivega ne glede na znanstvene dokaze. To je čisto druga melodija, katere avtor je princ Teme.

      Mir vse dobro vam želim!

      • G. Alfe,
        hvala vam a vaša opozorila na mojem postu, da zelo hitro popustimo princu Teme in plešemo po njegovih taktih. Enako bi vas opozoril tudi na to, da se Cerkev poslužuje zmage nad drugimi s pomočjo prava. Kot da ne verjamemo v to, da imamo v Cerkvi mnogo močnejšega zaščitnika od pravnega sistema in to je sam Jezus. Prevečkrat popustimo temu, da imamo Cerkev samo za človeško in ne hkrati tudi za božjo. Tudi tu je močna melodija princa Teme. Od prava je zagotovo molitev močnejša in pravičnejša, še posebej če jo molimo v občestvu in za določen namen, npr. za prenovo Cerkve. Želim, da bi bili v molitvi jasnejši in pogumnejši, da bi drugi videli to naše orožje, tudi pri gospodu kardinalu. Res vidim, da sem bil do gospoda kardinala obsojajoč. Verjamem, da bije težko bitko s silami zla zunaj in znotraj Cerkve. Menim pa, da jo bije na napačen način in z napačnimi sredstvi. Premalo krščanske drže zaznam pri njem.V njem vidim premalo svetniškega in upam, da mi princ Teme ni zaslepil oči. Če sem preveč obsojajoč, naj mi Bog odpusti. Želim si več jasnosti in njegove strani in tudi s strani Cerkve, pa da Cerkev zopet najde svoje prave korenine in stik z Bogom prav prek teh preizkušenj!

        Tudi Vam miru in obilo božjega blagoslova.

        • Berem: “Premalo krščanske drže zaznam pri njem.V njem vidim premalo svetniškega in upam, da mi princ Teme ni zaslepil oči.”

          Ja, pa je. Na žalost je. Princ teme vam je zaslepil oči. Ko boste zopet spregledali, boste zapisali:
          “Premalo krščanske drže zaznam pri njem. V njem vidim premalo svetniškega in to samo zato, ker sem premalo molil zanj. Bog odpusti mi!”

          • G. Alfe; To kar ste napisali Jkrstniku, velja tudi za vas, če smo že vodiči slepih.

            Če pa se ti imenuješ Jud, če se brezskrbno opiraš na postavo, če se ponašaš z Bogom in poznaš njegovo voljo, če poučen o postavi znaš razločevati, kaj je boljše, če si prepričan, da si vodnik slepim, luč tistim, ki so v temi, vzgojitelj neumnih, učitelj nedoraslih, ker imaš v postavi utelešenje spoznanja in resnice, če torej poučuješ druge, kako to, da ne poučiš sam sebe? Kako to, da oznanjaš: »Ne kradi«, pa kradeš? Da praviš: »Ne prešuštvuj«, pa prešuštvuješ? Da s studom zavračaš malike, obenem pa ropaš svetišča? Da se ponašaš s postavo, pa žališ Boga s kršenjem postave? Kajti zaradi vas se preklinja Božje ime med pogani, kakor je pisano. Obreza je namreč v korist, če izpolnjuješ postavo; če pa postavo prelamljaš, tvoja obreza postane neobreza. Rimljanom 2:17-26

    • G. AlFe ima popolnoma prav. Pravna država velja za vse, tudi za kristjane. Zanjo se v Sloveniji žal moramo še boriti, saj smo od nje še zelo daleč. Zaščita lastne osebe, ki je po krivici oblatena, preko pravne države je popolnoma v skladu s krščanstvom in ne vem, zakaj naj bi se šli tu “mučence”, ki vse molče sprejemajo in prenašajo. Vemo namreč, kdo je v ozadju in s tako držo boljšega sistema ne bomo dosegli, marveč ga bomo še spodbujali k novim tovrstnim dejanjem. Pravna država je prvi pogoj za normalno počutje njenih državljanov, saj zagotavlja, da se ne glede na pripadnost strankam, religiji itd. vse državljane pred sodstvom obravnava enako.
      V primeru Rode se rado govori o maščevanju. Ali so instrumenti pravne države, ki jih uporabi cerkveni dostojanstvenik, že maščevanje? Maščevanje za kaj? Morda za to, ker je bilo obtoženčevo dejanje nekorektno?
      Ko iz tujine spremljam tovrstna dogajanja pri nas v Sloveniji, me navdajajo resnično tesnobni občutki. Koliko sovraštva je še tu, koliko Hudih jam bi se tudi danes zgodilo, če bi bilo mogoče!
      Kristjani znamo odpuščati, ni pa potrebno, da nas imajo zato “za norce”. Kako hitro najdejo nasvete, kako naj se obnašamo! Zanje seveda ne veljajo.

      • ….Koliko sovraštva je še tu, koliko Hudih jam bi se tudi danes zgodilo, če bi bilo mogoče!

        mene bolj skrbi koliko grmad z drugače mislečimi bi zagorelo, če bi bilo mogoče…

        • Ali se Vam je zaradi Cerkve zgodila krivica? So Vas zasledovali (“O Vas vemo čisto vse…”), Vam preprečevali določene službe, so Vas morda zaprli, Vam grozili itd.? Od kod Vaš strah? Dajte, povejte primere iz sedanjosti (pa v svetu, če ne prinas), ko se je Cerkev tako obnašala?

          • to niso največje krivice, ki se ti lahko zgodijo: največja krivica v Cerkvi je, da vedno zmaga 1% nad 99 % Cerkve…

          • Ves čas nam dajejo številne primere iz srednjega veka, ki pa jih prav po baročno in individualno napihnejo s pretiravanji in strahovi in s tem opravičujejo rdeči fašizem nad kristjani v sedanjem času.

            Deloma se strinjam z jkrsnikom oz. njegovima poantama:
            1. Hudič ni vedno na očitni strani, ko vsa množica nekaj vidi, ampak dostikrat prikrito nastopa in vpliva na relevantne odločitve vsakega od nas od ateista do kardinala.
            2. drža kardinala: tu me vsekakor zanima kako bi jkrsnik v njegovi vlogi bolj krščansko potegnil glavne poteze in ali se jkrsnik sploh zaveda, da Slovenija ni svobodna država, temveč mafijsko -ideološka in sovražna država v kateri pravna država skorajda ne deluje, resnični mediji so skorumpirani, neprofesionalni in plitki ter da nimamo na političnem področju običajnih političnih nasprotnikov, ampak vsaj eden: glavni akter, ki si lasti največ fevdalnega premoženja in največje število opranih glav igra že 70 let sovražno, genocidno, organizirano vojno proti vsakemu človeku, ki si upa razmišljati s svojo glavo. Mislim, da je malce naivno tukaj govoriti: bodimo dobri in se pustimo poklati, sploh glede na to, da smo te zgodbe večine ljudi zadnjih 50 let odkrivali, ter da je komunizem pobijal v glavnem neoborožene ljudi, samo nekaj % vseh žrtev je imelo orožje v roki, upravičeno ga je imelo!

          • … skrbi me ravno toliko kot, da bi fen klub Josipa Broza uspel z grožnjami o polnjenju Hudih jam… (zgolj mimogrede: če vas nebuloze “to je zato, ker smo vas premalo zmetali v jame” tako skrbijo, zakaj jim ne vrnete z: “ne, to je zato tako, ker smo vas premalo na grmadah skurli?”)
            skrbi me, ker med tem ko se josip broz fen klub gre nostalgijo se RKC zateka k tipično mormonskim metodam…uh… Luka 18, 1-6!!

          • Skrbi te skrbi. Ti bi zelo rad, da bi na take provokacije odgovarjali nazaj enako – seveda ob pristranskosti večine medijev, ki bi prikazovali le našo izjavo kot primer nestrpnosti – ostalih pa ne.

            O kakšnih mormonskih metodah ti?

          • <Alojz on 11.10.2012 at 12:52
            <Skrbi te skrbi. Ti bi zelo rad, da bi na take <provokacije odgovarjali nazaj enako – seveda ob <pristranskosti večine medijev, ki bi prikazovali le <našo izjavo kot primer nestrpnosti – ostalih pa ne.

            hop pa sem na grmadi, sploh ni bilo težko, kajne?

            <O kakšnih mormonskih metodah ti?

            – špilanje žrtve
            – zloraba prostovoljstva
            – fasaderstvo
            – indoktrinacija namesto vzgoje
            – posesivnost

          • Če si sam skočil na grmado, ki si jo naredil sam, je to tvoj problem.

            Cerkvi ni treba špilati žrtve, ker je že žrtev.
            O kakšni zlorabi prostovoljstva govoriš?
            Kaj je fasaderstvo?
            Indoktrinacija namesto vzgoje? Indoktrinacijo si si kar izmislil, ker se lepo sliši.
            Posesivnost? A veš sploh, kaj je to?

    • Še en, ki poskuša nekaj manipulirati in nam vsem vsiliti občutek krivde, ker si drznemo biti kritični do Dela in ne sprejmemo ponižno kar vsega blata, ki ga mečejo na nas.

  2. Klon rx170, temu se reče po domače iskanje dlake v jajcu. Tu ni debata o slovnici temveč o boju med lučjo in temo , med resnico in lažjo,…med kulturo življenja in kulturo smrti. Nimaš idej pa ti zgodi poučevanje slovnice, sram te bodi.
    Luč Cerkve vedno bolj sveti v ta svet z lučjo upanja in vere v zmago dobrega, pravičnega in resničnega proti laži in krivičnosti. Je resnica moči življenja nad smrtjo v veri v vstalega Jezusa Kristusa, ki je središče naše vere, naše upanje in začetek in ključ do novega stvarstva…novega neba in nove zemlje kjer smrti ne bo več. In tam za laž in krivico ne bo več prostora. Bodo pa tam vsi, ki so morali na tem svetu trpeti zaradi moči laži, ki je v službi zla. In gorje vsem, ki so na zemlji malikovali to zlagano moč.
    Ena od manifestacij te moči na zemlji je tudi komunizem(materializem s temelji marksizma), ki ima na vesti največ nedolžnih človeških žrtev. Njegova moč pa nad mrtvimi nima nikakršne moči. Nedolžni so namreč v božjem naročju. Gorje pa vsem klonom, ki ste se pustili zaslepiti navidezni moči manifestacij ateizma, ki temelji na argumentu moči in je brez vsake moči argumenta… je večna smrt duše in večna tema podzemlja – grožnja vsem, ki bodo vztrajali v zakrknjenosti svojega srca.
    Stara mama je imela po končani drugi svetovni vojni posebne sanje; videnje nepreštete množice ljudi v belih oblačilih in palmovimi vejami v rokah(znamenja nedolžnosti in mučeništva)
    V množici je prepoznala umorjenega brata, ga poklicala in vprašala, kam gredo. Veselega obraza, obličja, sijočega v nadnaravni lepoti ji je odgovoril: “Gremo v večno življenje”.
    Samo v spreobrnjenju je moč odpreti svoje srce za dar nadnaravnega življenja, spoznati svoje zmote in slaba dejanja, zanje sprejeti odpuščanje in prejeti milost življenja v Gospodu. Tu je skrita lepota bivanja o kateri sveto Pismo pravi. “Kar v človekovo uho ni prišlo in človekove oči niso videle, je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo. To je vesela novica, namenjena vsem, ki želijo svoja življenja odeti v sijaj slave, ki ji ne bo konca.
    Molimo za gospoda kardinala ki je očitno na veličastni poti svojega križevega pota, da bi šel po njej z modrostjo, ki je njemu podarjena in njemu lastna, molimo, da bomo z njim v čim večjem številu in molimo za sodobne rablje, da bi spoznali svoje zablode in na koncu postali sodediči čudovite božje obljube, ki je bila dana že ob padcu prvega človeka. Da človek ni ustvarjen za večno smrt temveč za večno veselje v Bogu.
    Mir in dobro!

    • Boj med lučjo in temo, džizus… tamle pred nemško ambasado so trume albanskih in bosanskih delavcev, ki jih je naš sistem izkoriščal kot sužnje, a kaj bo to, zdaj imamo boj za kardinalov UGLED. Se je cerkev ZA NJIH pripravljena boriti z vsemi pravnimi sredstvi? Mislim, toliko o “luči” in “kulturi življenja”

      • G. Mietzsche, pojdite tja, pa se še Vi postavite zanje! Kar k Jankovicu & Co. po denar! Jim boste morda rešili njihov UGLED.

      • Priznam, da sem tudi jaz od te krutosti vladarja sveta nekoliko zbegan in prestrašen. Verjetno ste tudi vi, ki se na moje pisanje odzivate, morda celo veliko bolj, kot si v resnici upate predstavljati. Ne oglašam se zato, ker bi hotel kogar koli soditi. Nisem kaj posebno izobražen, se pa zelo dobro zavedam, da zlo in laž nimata zadnje besede. Rad bi dodal svoj skromen prispevek k zmagi dobrega. Zavedam se, da krščanske Evrope še ni bilo. Nikoli pa še ni bilo močnejše potrebe po tem, da Evropa ponovno sprejme krščanstvo in njegove vrednote za svoje, kot v tem zgodovinskem obdobju. Enako velja za ves svet. Kriza je pregloboka, tehnični napredek predvsem v uničevalnih vojaških izumih tako zastrašujoč, da si prihodnosti brez napredka v etiki in morali ne moremo več predstavljati.
        Tako kot v antiki, je ateizem človeka ponovno razvrednotil in mu vzel vrednost celovite in vsega spoštovanja vredne osebe. Znašli smo se tam, kjer je bilo rimsko cesarstvo pred sprejemom krščanstva za svojo prepoznavno religijo. Ateizem človeka ne more v ničemer zadovoljiti, saj je jasno, da zgolj materialne dobrine človeka puščajo nepotešenega in praznega.

        Ateizem je prišel na oblast tako, da se je z vero spopadel z nasiljem. In danes smo vero potisnili iz javnosti razen v muslimanskem svetu in še kje drugje. Ali je svet zaradi tega srečnejši? V resnici smo dosegli to, da sedaj nihče nikomur več ne zaupa. Taka družba je obsojena na propad. Iz nje se bodo rešili le tisti, ki bodo sprejeli vero v Odrešenika, ki je Judom pohujšanje, poganom nespamet. Berite cerkvene dokumente in okrožnice Janeza Pavla II. in Benedikta VI. Sam sem jih nekaj prebral in odkril čudovit zaklad. Preberite si denimo okrožnico Sijaj resnice (Janez Pavel II.) ali Rešeni v upanje in Bog je ljubezen, (Benedikt VI.) In prenehajmo soditi druge- kar priznajmo si da to dostikrat počnemo zaradi zavedenosti ali napačnega poznavanja stvarnostii ali pa ker se nam zdi, da večina tako misli, potem pa kar nekritično ponavljamo za njimi, ali pa smo nekaj slišali v šoli in sprejeli za svoje. Veliko nas je hodilo v šole še pred devetdesetimi prejšnjega stoletja in nam še ni kliknilo da bi počistili z usedlinami enoumja in tudi v tem pogledu zaživeli kot svobodni ljudje. Zato vsem nam želim, da bi postali svobodni ljudje in se rešili spon suženstva ki so v današnjem svetu zelo otipljive, bolj mesene, kakor duhovne. Zato zmege ne moremo dobojevati v boju s fizičnim na fizični način, temveč na duhovnem tako, da se bo zmaga odražala fudi na fizičnem.
        Kaj to pomeni? Te zmage ne moremo dobojevati z orožjem ali kakršnim koli drugačnim nasiljem. Revolucija je velika sovražnica razvoju človeštva v duhovnem in vsakršnem smislu. To je že sama dokazala. Človeštvo mora zanjo plačevati zelo visoko ceno.

        Kako bo šlo naprej, pa se mora odločiti vsaka generacija posebej in v njej vsak posameznik.
        Mietzsche,Tu sva si edina. Vendar je težko razumeti, da so ti delavci v začetku tretjega tisočletja žrtve elite, ki je namesto luči in resnice rajši izbrala laž in temo in nas še vedno mrcvari, sedaj ekonomsko, pred desetletji pa kar konkretno spravljala nedolžne množice pod rušo.Mediji, ki take družbene katastrofe opravičujejo ali kar direktno zagovarjajo so vsekakor mediji naše komunistične kontinuitete in so za take zločine z delavci, ki si jih zgoraj omenil, prvi odgovorni, saj o tem poročajo zelo previdno in stvari le zamegljujejo, kaj šele da bi o tem pisali odkrito in transparentno, pogumno in resnicoljubno, da bi se izkoriščanje zajezilo in pregnalo.
        Ne, daleč od tega!!! Rajši pišejo o domnevnih očetovstvih naših Škofov seveda na prvih straneh, čeprav je vse skupaj le na nivoju montiranih procesov iz naše polpretekle zgodovine. In če se je kardinal postavil proti mediju, ki je enako sovražen tudi do poštenega delavca in kmeta, k temu lahko le dodam: Hvala Bogu!
        Še posebej, ko se mu zoperstavi s pravično protitožbo. Tako Cerkev tudi simbolno stopa na stran tistih, ki jim mora že po njeni naravi biti blizu: nesrečnim, izigranim, ogoljufanim delavskim in kmečkim množicam. To pa je nedvomno začetek novega pohoda krščanstva v slogi z izkoriščanimi množicami sveta, da propadejo še zadnja trinožtva na zemlji. Proces je sprožen in nihče ga ne more več zaustaviti.

  3. Ups, lektorja ni, je pa kontrola nad pišočimi. Podpiramo kardinala, prav je, toda nadškofa ne smemo, pa so ga izgnali, onemogočili, medijsko umorili! Če poveš po resnici, te odstranijo! Razumeš, če to delajo bolševiki, a kako razumeti katoličane?

  4. Spet tukaj me moti ker gospod piše o zmagi. Zmage in porazi so večinoma v vojnah. Vse skupaj se mi zdi zelo navijaško in nič kaj krščansko. Nekdo, ki ima neko moralno in siceršnjo avtoriteto, ki jo pri 78 letih najbrž ima ali pa nima, ne bi smel podleči taki medijski histeriji. Če spremljamo medije, je za mladino novica da je nek zvezdnik ali zvezdnica, da ne bomo diskriminatorni, naredil-a neko neumnost. Potemtakem bi se morali javni ljudje odzivati na vsake pripombe medijev. Vsekakor bi gospod naredil bolje ko bi se zasebne stvari dogovoril zasebno.

    • Zagotovo bi bilo tako bolje, toda za to ni imel možnosti: poskusite reševati vaše kočljive osebne zadeve zasebno – potem ko so bile po vseh medijih razbobnane in napihnjene, hkrati pa lažnive … Seveda lahko zadevo kljub temu uredite, toda v javnosti je po vas še vedno in za vedno razlita vsa gnojnica, ki so jo polili po vas. Tudi v primeru, da vam javno uspe dokazati nasprotno, nikoli več ne boste povsem “čisti”. To pa je bil (po mojem) glavni namen te zgodbe.

      • Čisti pred kom?

        Koga si namreč skušam dobiti na svojo stran, ljudi ali Boga? Si mar prizadevam, da bi ugajal ljudem? Ko bi še hotel ugajati ljudem, ne bi bil Kristusov služabnik. Galačanom 1:10

        Kajti naše spodbujanje ne izvira iz zablode, ne iz nečistih nagibov, ne iz zvijačnosti, 4 ampak tako oznanjamo, kakor nas je imel Bog za vredne, da nam zaupa evangelij: pri tem pa ne skušamo ugajati ljudem, ampak Bogu, ki preizkuša naša srca. 1.Tesaloničanom2:3-5

      • Čisti pred kom?

        Koga si namreč skušam dobiti na svojo stran, ljudi ali Boga? Si mar prizadevam, da bi ugajal ljudem? Ko bi še hotel ugajati ljudem, ne bi bil Kristusov služabnik. Galačanom 1:10

        Kajti naše spodbujanje ne izvira iz zablode, ne iz nečistih nagibov, ne iz zvijačnosti, ampak tako oznanjamo, kakor nas je imel Bog za vredne, da nam zaupa evangelij: pri tem pa ne skušamo ugajati ljudem, ampak Bogu, ki preizkuša naša srca. 1.Tesaloničanom2:3-5

    • Koliko komunajzerskih moralizatorjev je nastopilo tukaj – in to samo zato, ker se je Delo popolnoma diskreditiralo s svojim laganjem.

      Zdaj je pa treba igrati na “krščanske” strune – in vzbujati pri kristjanih občutke krivde, ker se ne trkamo po prsih, kako nismo dovolj dobri za karkoli.

  5. Jkrstnik, se kar strinjam z vašim komentarjem, še posebej ko berem o Jezusu in Njegovem trpljenju. Ko je bil pred velikim zborom (Mt 26), piše, da so vsi iskali lažno pričevanje proti Njemu, da bi ga usmrtili (vr.59,60), vendar ga niso našli, čeprav je pristopilo veliko krivih prič. No, na koncu, ko sta se našli dve priči in ga veliki duhovnik vpraša kaj pa to, o čemer pričata ta dva, Jezus MOLČI. (vr.60) Čeprav bi lahko naredil karkoli bi hotel, saj je Bog. A ni. Ker je imel svoje poslanstvo. In to ni bilo kaznovanje, marveč umreti za odpuščanje. Naših grehov. Tudi Francovih.
    Navsezadnje tudi Pavel pravi v Timoteju nekako takole: » …v preganjanju, trpljenju, kakršno me je zadelo v Antiohiji, v Ikóniju, v Listri. Kakšna preganjanja sem pretrpel! Toda iz vseh me je rešil Gospod. Sicer pa bodo preganjani vsi, ki hočejo res pobožno živeti v Kristusu Jezusu.« (2 Tim 3, 11-12).
    Torej smo lahko veseli, ker je preganjan, kajti to pomeni, da hoče res pobožno živeti v Kristusu Jezusu.

      • Hotel sem poudariti, da je Jezus molčal in bil potem križan. Ni se upiral, čeprav bi se lahko. In če naj bi bili kristjani, bi nam moral biti On zgled. “Saj vendar vemo, kdo je rekel: “Moje je maščevanje, jaz bom povrnil…” (Heb 10:30)
        Kar se tiče slovenskih škofov, boš moral pa koga drugega vprašati. Mislim, da ti bodo tu pišoči z veseljem odgovorili 🙂

        • Vsak od nas ima svoj Božji načrt, vsem načrtom pa je skupno eno: so različni od Jezusovega. Mogoče je pa Božji načrt nad kardinalom ravno tak? Da z uporabo sredstev pravne države prežene medijsko preganjanje drugače mislečih (= medijski umor)? Jaz sem prepričan samo v eno: da zahtevati odškodnino za prestalo trpljenje ni greh. In visoka odškodnina odpihne glavnega medijskega morilca … ker ga mi nismo sposobni, molimo pa vsak dan, Bog pomagaj nam normalizirati stanje v družbi. Saj molimo tudi za to, kajne?

          • Kakšen je Božji načrt, za naša življenja ve samo Bog. Definitivno pa je ena od stvari, ki nam jih Jezus zapove naslednja: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence…« (Mat 28,19)
            Tu ni kakšne dileme. Bolj kot to v oči bode reakcija. Zanimiva mi je na primer Štefanova reakcija, ko ga zavoljo evangelija kamnajo: »Nato je pokleknil in zaklical z močnim glasom: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« Ko je to rekel, je zaspal.« (Apd 7,60)
            Obljube, ki nam jih Bog da, niso samo lepe. On nam »obljubi« tudi, da bomo preganjani zavoljo evangelija. In mislim, da lahko mi kot kristjani naredimo veliko več za Božjo slavo z našim trpljenjem in sprejemanjem Božjega načrta, ki to vključuje, kot pa z maščevanjem in napadi. S tem zagotovo ne odražamo Jezusovega načrta za vse ljudi. In tudi ne naredimo nič pozitivnega za zapoved iz Mateja 28.
            Bolj kot kdo ima prav in kdo ne, bi se morali vprašati, če z načinom našega življenja dajemo slavo in čast Bogu. In če jo, super. Če pa ne, bi se morali vprašati zakaj ne.

          • Zame ni v ospredju odškodnina, temveč resnica – in za to gre. Pravica do resnice – za vse!!

    • Kakšni bedni izgovori. Delo je lagalo in naj plača kazen.

      PA izkazalo se je, da je lažniv medij.

  6. Pa še nekaj bi rada pripomnila. V Dnevniku sem brala komentar Aleša Mavra na isto temo. Zaključek je tak, če sem prav razumela, da Cerkev na slovenskem čaka neka povratek nazaj, nazadovanje. Ne vem kaj je mislil s tem.

  7. G. Rode ima prav,če toži, (bo pa pri stanju našega sodstva težko kaj dosegel), predvsem zato, ker ljudi, ki so to lažnivo zgodbo spletli lahko kaznuješ, prizadeneš samo pri denarju, za vse drugo so neobčutljivi.
    Je pa ga. Klemenčič že povedala, da bo šlo vse kar bodo iztožili v dobrodelne namene. Tako bi od te farse vsaj ubogi nekaj imeli.

Comments are closed.