Majniška deklaracija

3
605

30. maja 1917, je dunajski parlament začel ponovno zasedati, saj je vlada želela podporo poslancev za nadaljevaje vojne. Istega dne je dr. Anton Korošec, predsednik Jugoslovanskega kluba, prebral majniško deklaracijo, ki jo je spisal dr. Janez Evangelist Krek, potem ko so se poslanci sestali dan pred zasedanjem. Vse dotlej je v Avstriji vladal vojni absolutizem cesarja, njegove vlade in vrhovnega armadnega poveljstva. Na ponovno zasedanje parlamenta, ki od začetka vojne ni zasedal, je najbolj vplivala zamenjava na prestolu ob smrti Franca Jožefa 21. novembra 1916, ko je vodenje države prevzel Karel I. Porazi na frontah in nevzdržne razmere doma, so kar silile po ponovnem zasedanju parlamenta. Od 33 poslancev Jugoslovanskega kluba, ki je združeval vse južnoslovanske državnozborske poslance, je bilo 20 Slovencev in vsi so bili iz vrst katoliškega tabora. Podobne izjave so dali tudi drugi državnozborski klubi.

Majniška deklaracija je bila kratka:« Podpisani poslanci, ki so združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljamo, da zahtevamo na temelju narodnega na­čela in hrvaškega državnega prava, naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi združijo pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije v sa­mostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujcev in osnovano na demokratični podlagi. Za uresničenje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse moči. S tem pridržkom se bodo podpisani udeležili parlamentarnega dela«. Tako se je začelo gibanje, v katerem je med Slovenci začela dozorevati misel, da morajo o svoji usodi odločati sami. Pod vodstvom dr. Kreka in dr. Korošca se je začelo množično deklaracijsko gibanje s podpisovanjem majniške deklaracije, za kar je imel velike zasluge tudi takratni ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Že 29. oktobra 1918 je bila ustanovljena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, dober mesec kasneje pa je nastala Kraljevina SHS, ki se je kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo, kjer so Srbi kmalu prevzeli pobudo in 6. januarja 1929 je kralj Aleksander podpisal novo ustavo, ki je znana kot šestojanuarska diktatura. Poznamo pa še eno odmevno majniško deklaracijo, ki jo je 8. maja 1989 na Kongresnem  trgu prebral pokojni Tone Pavček. To pa je bila že druga zgodba slovenskega političnega prostora…

Foto: Wikipedia

3 KOMENTARJI

  1. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov se je takoj spremenila v državo Srbov in drugih, druge narode pa so Srbi izbrisali, ko so novo državo razdelil na banovine. Zdaj zdaj pa bomo postali Zokiland.

  2. Leni, ne izgovarjajte stavkov, ki se lahko (Bog ne daj) uresničijo, kajti misel je dejanje! Ja, začelo se je, ko je bilo treba dati štiri avstrijske krone za en srbski dinar, daljnega leta 1918.

  3. Ženske, dajte prilivat olje na ogenj! Šestojanuarska diktatura je posledica naraščajočega vala boljševizma in komunizma. Samo jamrate o neki nadvladi kar naprej, vse do danes, z Zoranom! Tega liliputanskega duha se moramo otresti že enkrat!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite