Maj prihaja

3

srp kladivoTik pred prazniki smo, na pragu meseca maja. To je za nekatere najlepši mesec, ki prinaša tudi vrsto obletnic. Letos okroglih. Vrstijo se razstave, obeležitve, proslave. Kar nekajkrat sem v zadnjih dneh dobil vabilo na dogodek ob 70 letnici osvoboditve. In sem se zamislil.

Je za Slovence pred 70. leti res nastopila osvoboditev? Kakšni osvoboditvi sledi masaker epskih razsežnosti? Kakšna je osvoboditev, ko v Ljubljano, ki je bila takrat še za bodečo žico, vstopijo partizani, a mesto za žico ohranijo še mesec v osvoboditev? Meni bi se najbolj logično zdelo, da najprej, v duhu »osvoboditve in zlate svobode« bodečo žico odstranijo in Ljubljančanom omogočijo prosto gibanje. A to se ne zgodi še kak mesec. Zakaj? Kaj takega so v Ljubljani počeli osvoboditelji, da je žica še kar ostala?

V Ljubljani so potekale čistke. Iskali so ljudi, take kot je bil pisatelj Velikonja, ilustrator Beranek, bolnike v vojaški bolnici in še vrsto drugih, ki niso odšli na Koroško. Ti so v svoji naivnosti mislili, da niso storili nič takega, da bi se jim lahko kaj zgodilo. Morali so se javiti na komandi in za njimi se je izgubila vsaka sled. Največje taborišče v Ljubljani in državi je bilo takrat v Šentvidu, v Škofovih zavodih. Ljudje so bili v nekdanjih učilnicah in dvoranah tako natlačeni, da niso mogli sedeti … Najprej tujci, Srbi, Hrvati, Nemci in zatem Slovenci. Računa se, da so v majskih in junijskih dneh iz Šentvida v smrt poslali več kot 30 tisoč ljudi.

Kje je bila svoboda in osvoboditev zanje? Kdo jih je na osnovi katerih dejanj obsodil na izginotje? Tudi teh dogodkov se spominjamo v teh dneh. V duhu humanizma in človekovih pravic ne dovolimo, da bi bili pozabljeni.

3 KOMENTARJI

  1. V bistvu se je praznovala svoboda nasilja, ki je spravila na drugi svet ogromno nedolžnih, da so se drugi polastili njihovega premoženja in oblasti.

    Podobno zavajajoče se praznuje dan upora.

    Žuga se proti Evropi, ki je danes civilizacijski in gospodarski vzor. Pozablja pa na Balkan, ki nas je še pred nedavnim napadel in v bližini povzročil kruto Srebrenico po starem balkanskem vzorcu.

  2. V zadnjem času poslušamo razne pogovore v zvezi s tako imenovano spravo in postavitvijo spomenika. Aktivna tu je izredno NSi. Intenzivno se dela zopet na na neki formalni spravi tipa Kočevski Rog 2.0 ali nekaj takega. Torej, velikokrat slišim (citiranje je tu skoraj nepotrebno), da je posameznik imel pravico, da se upre okupatorju in da je treba to spoštovati. Prav. A to se zmeraj zatrjuje nekako indično, zame tja v tri krasne. Seveda so ljudje tedaj imeli to pravico, tega ne zanikam, a govoriti je treba o dejanski realizaciji, o znakih udejanjanja te pravice (malo zanalašč jemljem iz nekih drugih aktualnih dogodkov). No, in če bi ti famozni razpravljavci, tudi desni, ali predvsem ti, kdaj navedli zaresne, oprijemljive znake te pravice, bi vsi kmalu videli, da razen podrejanja KP pri realizaciji te pravice drugega ni bilo. O TIGR-u govorijo posebej, izjemoma pa morda nekoliko poznajo še Dosje Mačkovšek.

    Želel sem povedati, da je dobro nenehno opozarjati take čudne bluzerje, ki jih je veliko, da pač nakladajo tja v tri dni, ko ne povejo, KAKO je kdo udejanjal svojo pravico do odpora proti okupatorju. In če jo je preko KP, da je pravzaprav popolnoma zgrešil, da ob toliko likvidacijah 1941 s strani KP, tak udejanjalec ni bil samo naiven, ampak natanko neumen ali pa navadna baraba, če mu je res šlo za to, kar zatrjujejo.

Comments are closed.