Geza Erniša: Naloga cerkve, družbe in politike je, da odstranimo predsodke

Dr. Marjeta Humar in mag. Geza Erniša / Foto: Tina Dokl

Pred dnevom reformacije so člani Društva sv. Jakoba v kamniškem Frančiškanskem samostanu gostili mag. Gezo Erniša, prvega škofa Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem.

Geza Erniša je pred štirimi leti prejel srebrni red zaslug za narod, in sicer za uspešno vodenje Evangeličanske cerkve in za spodbujanje sodelovanja med krščanskimi cerkvami in povezovanja med njimi. »Prav temu je namenjen današnji večer – povezovanju. Člani Društva general Maister Kamnik smo ga poslušali v Moravskih Toplicah, kjer vodi svojo župnijo, in takrat je s svojimi mislimi navdušil tako verne kot neverne. Poslušali smo ga z občudovanjem, zato smo ga nocoj povabili v Kamnik, da nam s svojim predavanjem približa evangeličansko cerkev. Nekaj posebnega je v njegovem delovanju, prav tako je tudi izjemen poznavalec reformacije,« je gosta, ki je pripravil predavanje Petsto let reformacije in Slovenci, predstavila predsednica Društva sv. Jakoba Marjeta Humar, posebno težo v luči sodelovanja različnih cerkva pa je imel tudi pozdrav gostitelja iz Frančiškanskega samostana, patra Lovrenca Anžela. »Pred petsto leti smo se razšli, a vedno bolj ugotavljamo, da smo eno. Upam, da boste prišli kdaj kar tako v našo družbo, na kavico ali na kosilo,« ga je prijazno pozval in poudaril, da v samostanki knjižnici hranijo nekaj dragocenih knjig iz obdobja reformacije.

Živimo lahko v prijateljskem duhu

Prvega škofa evangeličanske cerkve na Slovenskem je v Kamniku v imenu frančiškanov toplo sprejel tudi pater Lovrenc Anžel. / Foto: Tina Dokl

Geza Erniša je bil nad iskrenimi in srčnimi besedami dobrodošlice ganjen. »Upam, da nas to srečanje še bolj poveže v skupnosti, ki časti in ceni krščanske vrednote, ki so zame tudi občečloveške, sam jim pravim tudi vsevesoljne vrednote, saj namreč prav nikogar ne izključujejo. Lažje je razbiti atom kot predsodek, je ugotavljal že Einstein, in žal je danes predsodkov v naši družbi še vedno preveč. Naloga cerkve, družbe in politike je, da jih odstranimo. Ta svet lahko živi v prijateljskem duhu. Mene v svetu vodi misel – če iščeš dobro, boš dobro tudi našel. Raznolikost nikdar ne sme biti kamen spotike in sovraštva,« je v uvodu dejal Erniša, nato pa zbranim na predavanju osvetlil glavna dejstva reformacije, zaradi katere sta se v 16. stoletju razšli Evangeličanska in Rimskokatoliška cerkev.

Petsto let reformacije in Slovenci

Spomnil je na meniha in teologa Martina Lutra, ki je na vrata cerkve v Wittenbergu pribil list s 95 tezami o moči odpustkov, s katerimi je spodbijal tedaj uveljavljeno doktrino o odpustkih za mrtve v vicah. »Reformacija ni nekaj, kar se je zgodilo, ampak traja še danes. Lutrov klic k reformi je namreč razumljiv še danes. Letošnja visoka obletnica pa naj bo priložnost za resničen in poglobljen premislek in izboljšanje sedanjosti. Reformacija namreč zagotovo lahko prispeva k strpnosti in razumevanju različnosti. To vse namreč ostaja naš velik problem,« je dejal Erniša in poudaril, da je večina evangeličanov na Slovenskem v Prekmurju, ker je bila Ogrska reformaciji veliko bolj naklonjena kot avstrijski del monarhije. Predstavil je tudi glavne razlike med Rimskokatoliško in Evangeličansko cerkvijo (slednja pozna tudi ženske duhovnice, ima zgolj dva zakramenta …), za konec pa zbranim molitev Oče naš povedal v prekmurščini, ki je, mimogrede, samostojen jezik, in ne narečje.

Reformacija in Kamnik

O reformaciji na Kamniškem na predavanju sicer ni bilo govora, je pa pomembno poudariti, da je bil Kamnik v času reformacije ena izmed prvih in najmočnejših protestantskih enklav na ozemlju sedanje Slovenije. Samo v mestu naj bi živelo več kot petdeset protestantskih družin, protestanti pa niso bili zgolj plemiči in meščani, ampak tudi okoliško podeželsko prebivalstvo. Kot lahko preberemo v knjigah, so protestanti v času reformacije v Kamniku organizirali tudi prvo šolo v domačem jeziku, kjer so se otroci učili brati in pisati slovensko. Bili so tako močni, da je cesar razpustil celo frančiškanski samostan, saj tujim menihom, ki niso znali slovenskega jezika, niso bili naklonjeni ne meščani ne mestni svet in ne kmečki prebivalci iz okolice.

Reformacija nam je Slovencem dala prvo knjigo v slovenskem jeziku, dobili smo prvo slovnico, slovenščina je postala knjižni jezik, v knjigah pa je tudi prvič omenjen pojem Slovenec, a kljub vsemu se zdi, da na vse to pozabljamo. In ker so protestantje v kamniški zgodovini imeli zelo pomembno vlogo, bi si ta praznik tudi v Kamniku zaslužil kakšno proslavo ali vsakoletni dogodek.

Vir: Društvo Demos na Kamniškem