Madžarska vstaja 1956

madzarska vstaja23. oktober 1956 so se Madžari spontano uprli avtoritarnim komunističnim oblastem in sovjetski nadvladi. Žal je bil njihov upor krvavo zatrt.

Najprej so študenti in razumniki, zbralo se jih je približno 20.000, blizu kipa Bem v Budimpešti glasno prebrali zdaj že znamenitih 16 točk. Med drugim so zahtevali takojšen umik sovjetskih vojakov v skladu z mirovnim sporazumom, nove volitve, na katerih bi volivci svoj glas oddali tajno, pravico delavcev do protesta, odstranitev Stalinovega kipa in pravico do svobode izražanja mnenja.

Protestniki so prečkali Donavo in nadaljevali z mirnimi, a glasnimi demonstracijami pred madžarskim parlamentom, do poznega popoldneva se je njihovo število povzpelo na več kot 200.000.

Medtem jih je dosegla vest, da naj bi ustrelili skupino študentov, ki je želela po radiu predstaviti svoje poglede. Iz zgornjih nadstropij so bili vrženi solzivci, policisti so začeli streljati na množico. Ta se je na napad policije, v katerem je bilo ubitih več ljudi, odzvala nasilno: protestniki so zažigali policijske avtomobile, kradli orožje in se znašali nad številnimi komunističnimi spomeniki.

Madžarske komunistične oblasti so se v strahu za svojo oblast obrnile po pomoč na sovjetske zaveznike. 28. oktobra sta vpleteni strani sklenili premirje in do 30. oktobra se je večina sovjetskih enot umaknila iz prestolnice na podeželje. Novi madžarski voditelj je postal Imre Nagy (1896-1958), sicer član komunistične stranke.

Toda že 31. oktobra je sovjetski voditelj N. Hruščov preklical dogovorjeni umik in 1. novembra so se začeli premiki sovjetskih enot proti Budimpešti. Sovjetski ambasador Juri Andropov je sicer Nagyu zagotovil, da Sovjeti ne nameravajo zavzeti države. Toda šlo je za čisto laž! Hkrati je Nagy razglasil izstop Madžarske iz Varšavskega pakta in se obenem obrnil na generalnega sekretarja OZN s prošnjo, naj doseže zaščito madžarske nevtralnosti. Naletel pa je na bolj ali manj gluha ušesa!

Odgovor Sovjetske zveze na madžarske prošnje in zahteve je bil uničujoč, začela je z operacijo Vrtinec. Do večera, 3. novembra 1956, je 17 divizij sovjetske vojske obkolilo Budimpešto. Mnogi sovjetski vojaki in častniki so zaradi propagande verjeli, da se bodo ponovno borili zoper fašiste. V noči na 4. november je močna sovjetska vojska, ob podpori 6000 tankov, napadla Budimpešto z letali in topništvom. Pri tem je bilo ubitih več tisoč civilistov. Nagy je v zgodnjih jutranjih urah po radiu nagovoril državljane. Sporočil jim je, da so sovjetske sile napadle Budimpešto in hkrati zagotovil, da vlada ostaja na svojem mestu. Šibkejša madžarska vojska se ni mogla upreti sovjetskemu vojaškemu stroju.

V dveh tednih spopadov je umrlo okrog 3.000 Madžarov in 722 sovjetskih vojakov. Več kot 200.000 Madžarov je zaradi nasprotovanja komunističnemu sistemu zbežalo v tujino. Okrog 26.000 jih je končalo pred sodišči, izmed teh so jih 13.000 zaprli, 249 upornikov je bilo obsojenih na smrt, med njimi tudi Imre Nagy.