M. Žvanut: “Ko tečem, čutim Božje veselje”

4
680
Poklek, foto: Aleš Čerin.
Poklek, foto: Aleš Čerin.

“Ko tečem, čutim Božje veselje,” je v pismu svoji sestri napisal škotski tekač Eric Liddell. Ne samo veselje, tudi žalost, bolečino in trpljenje, skratka, ko tečem, čutim Boga, njegovo prisotnost, njegov ljubeči pogled, bi lahko dodali. Tudi Eric verjetno ni čutil vedno samo veselja. Bil je preizkušan in iz te preizkušnje izšel s pokončno glavo. Koliko je trpel in se bojeval s seboj in z Bogom je skrivnost, sta pa bila tako trpljenje kot bolečina premagana z veseljem, z vstajenjskim veseljem.

Eric Liddell, znan tudi kot ‘Flying Scotsman’ ali leteči Škot se je na prav poseben način zapisal v zgodovino. V začetku 20. stoletja je bil Eric eden najhitrejših tekačev na svetu na 100 m. Izbran je bil v moštvo Velike Britanije za olimpijske igre v Parizu leta 1924. Organizator iger je določil, da bo tek na 100 m na nedeljo in Eric je svojo udeležbo odpovedal. Razlog odpovedi je bilo dejstvo, da je zanj, predanega vernika, nedopustno teči na nedeljo, Gospodov dan. Eric je simbol atleta, ki mu je ljubezen do Boga vrednejša od posvetne slave. Tudi olimpijske igre niso mogle omajati njegovega prepričanja. Koliko športnikov sanja o udeležbi na olimpijskih igrah, Eric pa s svojo držo pokaže, da so nekatere stvari v življenju višje in pomembnejše. V filmu Chariots of Fire ali Ognjene kočije, ki je posnet po Ericovi zgodbi, pravi: »Verjamem, da me je Bog naredil za določen namen …, toda naredil me je tudi hitrega, in ko tečem, čutim njegovo veselje.« Eric je užival v teku, ki mu je bil neke vrste sredstvo za njegov odnos z Bogom. Niso ga skrbele posvetne stvari. Bil je tako močan, da se je odpovedal enemu najprestižnejših tekmovanj na svetu. Jasen v svojem prepričanju. Zanimivo, da je dobil priložnost na istih olimpijskih igrah v teku na 400 m, ki pa ni bila ravno njegova panoga. Poskrbel je za veliko presenečenje, saj na teku ni le zmagal, temveč postavil celo svetovni rekord. Film Ognjene kočije prikaže, kako je pred startom teka na 400 m stopil do njega ameriški atlet in mu v roke stisnil kos papirja, na katerem je bil citat iz Svetega pisma iz Prve Samuelove knjige. Na papirju je pisalo: »Kdor me časti, jaz ga bom častil« (1 Sam 2,30). S papirjem, stisnjenim v svoji roki, je Eric zmagal v teku na 400 m na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 in postavil svetovni rekord. Trpljenje, bolečina, notranji boji in vztrajanje so bili poplačani z veseljem, Božjim veseljem. Kako je Božje veselje v resnici doživljal Eric, ve le on sam, tako kot doživlja vsak od nas Boga na svojstven in enkraten način.

Eric je tekel neke vrste križev pot. Padal je in vstajal, doživljal poraze in zmage, a najpomembnejša zmaga je bilo vstajenje. Vstali Kristus je bil za Erica vir Božjega veselja.

Tudi tekači, ki se vsako leto podajo na tekaški križev pot iz Dravelj na Brezje so iskalci Božjega veselja. Zavedajo se, da pot do tja gre preko soočenja s Kristusovim trpljenjem. Zbrali se bomo v novi draveljski cerkvi ob 8. uri, kjer bomo s prvo postajo križevega pota, začeli vsak svoj in hkrati kot skupnost Gospodov križev pot. Tekli bomo preko Toškega čela, kjer bo druga postaja, na Sv. Katarino, do Sv. Jakoba. Od tam se bomo spustili v Soro, potem pa mimo Suhe do sester uršulink k Svetemu Duhu, kjer bo sedma postaja križevega pota. Od tam nas bo križev pot vodil v Crngorb, na Križno goro, Čepulje, Sv. Jošt, Besnico, Ljubno in Brezje.

Kdor bi rad občutil in izrekel besede Erica Liddella, lepo vabljen, da se nam na veliki petek pridruži, bodisi v Dravljah ali kateri drugi postaji križevega pota.

p. Miran Žvanut, župnik v Dravljah

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


4 KOMENTARJI

  1. Zelo lepo in z občutkom napisano. Življenjsko.

    Šel bi teči, a mi zdravje več ne dopušča.

    Pred 12 do 8 leti sem veliko tekel skoraj vsak dan in tudi nekaj pol maratonov. Tek je odlična stvar. Meditacija. Združil sem jo z molitvijo, ponavljanjem odlomkov iz SP, z zahvaljevanjem Bogu in preprosto za vrvež vseh misli, frustracij, odpravo notranjih blokad.

  2. Lahnega teka ali vsaj hoje v naravi je zmožen skoraj vsakdo. Tudi izboljšuje zdravje in vedri duha.

    To, česar so se današnji veliki petek lotevajo avtor članka in prijatelji pa ni za vsakega, ampak je na prvi pogled zelo, zelo zahteven tek. A čudovit, tako kar se narave tiče kot sakralno-kulturnih točk, ki jih bodo obtekli. Dobra ideja je tudi, če se ta trasa obhodi. ( Nemara za običajne smrtnike razdeljena na 2 ali 3 odseke.)

    • ps.: Tudi meni so bile Ognjene kočije eden najljubših filmov. Žal ne znam najbolje ubežati polzenju v stanje nostalgične melanholije, ko ob tem pomislim: kje so danes taki športniki ( tudi Bobby Fischer, pa sploh ni bil kak judovski ortodoksnež, je v mladosti zavrnil nastopanje na sabbath in raje vknjižil poraz), kje taki filmi?…

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite