Bil je hladen dopoldan, ravno sem parkirala avto na parkirišču na Žalah, ko je zazvonil telefon. Gospod na drugi strani me je vprašal ali sem že kaj pogledala medije. Povedala sem mu, da nisem. Odvrnil mi je, ko boš prišla do računalnika in pogledala me pokliči nazaj. Odšla sem na možev grob, zamenjala cvetje in odstranila ugasle sveče. V mislih sem sebe in pokojnega moža vprašala, kaj bi to bilo, sigurno nič dobrega.
Ko sem prišla do računalnika in pogledala sem najprej mislila, da je to zelo neokusna, nesramna šala, da še smrt ni več sveta. Preberem prispevek in odredbo in ugotovim, da je neki tožilec svetnik Pintar izdal odredbo za izvedbo finančne preiskave zoper preiskovanca Jožeta Zagožna, ki je umrl v letu 2013 v Ljubljani.
Svetnik Pintar je zagotovo vedel natančen datum smrti Jožeta Zagožna, ker podatek o smrti ni bil v strogi tajnosti, kot odredba. Svetnik Pintar je natančno vedel, da je izdal odredbo sedem dni po smrti in dva dni po pogrebu. Kakšen človek moraš biti, da to narediš?
Nisem mogla verjeti, ne morem verjeti, da je kaj takega možno v tej državi. Ob tem sem se takoj spomnila Jožetovih besed, ko mi je par dni pred smrtjo, ko je lahko še govoril, rekel, »ne jokaj, pojdi se malo odpočit, ker boš potrebovala vso energijo, ne samo za sebe in otroka ampak tudi zame, ker mi tudi po smrti ne bodo dali miru.« Kako prav je imel!
Prav neverjetno so se takrat zdele njegove besede, a izkazalo se je, da so bile prave.
V odredbi piše, da je kataloško kaznivo dejanje. Ker nisem pravnica, ne vem točno kaj to je. Nekje sem prebrala, da je to tisto, pri katerem se lahko odredijo prikriti preiskovalni ukrepi. Praktično si to predstavljam tako, ker mrtvemu človeku ne moreš slediti in prisluškovati, verjetno uporabljajo seanse za klicanje duhov. Ko sem prebrala še anonimno pismo sem tam izvedela, da se bodo poleg vedeževalke, poslužili tudi klicanja duhov. V neki knjigi ali filmu sem prebrala, da nikoli ne moreš zanesljivo vedeti, kaj ali koga prikličeš in če bo odšel….lahko prikličeš na tisoče duš, ki še niso pokopane.
Če kdo ve, ve naša družina, da ga je proces Patria spravil v grob. Noben, prav noben argument ni nič veljal.
Če se živ ni mogel braniti z argumenti, če za časa življenja ni veljal prav noben argument, kako se bo branil mrtev?
Po štiridesetih letih dela in ustvarjanja ne bi smela imeti nič. Kdo pa lahko ima kaj v tej državi, če ne midva, ki sva bila vedno, tudi v bivši državi na dobro plačanih delovnih mestih, ki sva vedno delala, nisva igrala golfa, ne tenisa, nisva smučala, oddih je bilo delo.
A to pomeni, da se taka odredba lahko izda za vsakega državljana te države?
Povprašajte tožilca, če ima on naprimer shranjene vse račune in položnice za deset let in več nazaj? Povprašajte državne uslužbence, če imajo oni shranjene svoje račune in položnice za tako dolgo obdobje. Ali imajo spravljene samo za druge? Kot vem, tega tudi ni potrebno imeti.
Da, Patria ga je spravila v grob. Ne vem točno ali pred smrtjo ali celo dva dni po smrti Jožeta, sem prebrala, da bo sodišče najelo novega izvedenca za ugotovitev zdravstvena stanja, ker se baje izmika udeležbi na sodišču.
Kako boleče, jokala sem, ko sem to brala. Sodnica je razpolagala z izvedenskim mnenjem onkologa, ki ga je določila, da preveri zdravstveno stanje. V poročilu – izvedenskem mnenju je bilo vse napisano, celo to, da bo živel samo še šest mesecev in tako je tudi bilo.
Nemogoče je opisat občutke, ki sem jih doživljala ob branju izvedenskega mnenja. Vseskozi sem upala in verovala, da mogoče pa bo le šlo, tako kot pri prvi bolezni, čeprav sem globoko v srcu vedela, da ne bo šlo. Vem, da je Jožetovemu odvetniku padel papir iz rok, ko ga je bral.
Leto in pol se je redno udeleževal »cirkusa« na sodišču. Kot je večkrat dejal »sojenja za katerega se je vedelo, da je bila obsodba napisana že pred vložitvijo obtožnega predloga«. Vseeno je gojil kanček upanja, da pa mogoče bo zalegel kakšen argument, da le ne bo v celoti prevladalo sovraštvo in ideologija.
Več: Demokracija
