Potem ko so tisti, ki se jim je letos uspelo povzpeti na oblast, jasno pokazali svojo rentniško mentaliteto in pomanjkanje kakršnekoli resne razvojne vizije – saj je edino, kar jim pride na pamet za reševanje kriznega položaja, nabijanje dodatnih davkov že tako močno obdavčenim državljanom –, so začeli pospešeno izgubljati stik z realnostjo in napadati tiste, ki jim to prikazujejo. Pri tem krivca ne vidijo samo v domači opoziciji in tistih nekaj “malopridnih medijih”, ampak tudi v mednarodnih ustanovah. Tako je gospodarski minister Stepišnik pred kratkim lamentiral, kako da Evropska komisija “ne razume Slovenije”, ko nasprotuje državni pomoči “izbranim” podjetjem (takšna pomoč je v evidentnem nasprotju s pravili Evropske unije). Še dlje je šla njegova predpostavljena, tj. premierka Bratuškova, ki je napovedala kar tožbo zoper bonitetno agencijo Moody’s, ker naj bi Sloveniji z znižanjem bonitete storila krivico.
Zadnje kaže na nepripravljenost soočiti se z resničnim stanjem v državi. Ali kot je dejal Matej Lahovnik, tožiti bonitetno agencijo je tako, kot če bi nekdo tožil izdelovalca ogledal zato, ker mu ne ugaja njegova podoba v njem. Seveda ocenam teh ustanov ni mogoče vselej popolnoma verjeti. Prav tako ni mogoče izključiti partikularnih motivov tistih, ki jih vodijo, in s tem njihove pristranskosti. Vendar njihove ocene niso nekaj zavezujočega. Pomenijo zgolj oporo vlagateljem za odločanje o naložbah, na katero se ti lahko naslonijo ali pa tudi ne. In če te ocene upoštevajo, potem jih očitno imajo za realistične. Pa če se vlade posameznih “prizadetih” držav ob tem postavijo na glavo.
Več: Planet Siol
